januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december |
GERMANIK
19.01.
umrl okrog 155
Blažena in odlična so vsa mučeništva, ki se pretrpe po Božji volji. Ker se Boga bojimo, moramo namreč Bogu priznavati oblast nad vsem.
Kdo ne bi občudoval njih plemenitosti, stanovitnosti in ljubezni do Gospoda? Z biči razmesarjeni, da se je noter do žil in sopil videla telesna sestava, so vztrajali, da so se celo gledalci ganjeni solzili; oni pa so se povzpeli do takšne plemenitosti, da nihče izmed njih ni zakričal ali zastokal, in so nam vsem pokazali, da so plemeniti Kristusovi mučenci v tisti uri muke bivali zunaj mesa, še več, da je Gospod bil pri njih in z njimi. Obračali so se h Kristusovi milosti in prezirali zemeljske muke in so se z eno uro (trpljenja) odkupili od večne kazni. Ogenj krutih rabljev jim je bil hladilo. To jim je bilo pred očmi, da uidejo večnemu ognju, ki nikdar ne ugasne, in z duševnim očesom so se ozirali na dobrine, ki jih oko ni videlo in uho ni slišalo in v človekovo srce niso prišle, njim pa jih je Gospod pokazal, ker niso bili več ljudje, marveč že angeli. Podobno so, obsojeni na zverine, prestali hude muke; polagali so jih na natrošene črepinje in jih mučili na različne druge načine, da bi jih nasilnež z dolgotrajno muko zavedel k odpadu, če bi mogel.
Mnogo naklepov je hudič skoval zoper nje. Toda, hvala Bogu, nič ni zoper nje premogel. Zakaj plemeniti Germanik je njih bojazljivost okrepil s svojo stanovitnostjo; slavno se je boril z zvermi. Ko ga je hotel prokonzul pregovoriti in mu je dejal, da mu je žal njegove mladosti, je z vso silo zvabil zver k sebi, hoteč se čimprej rešiti krivičnega in brezbožnega življenja. Tedaj je vsa množica občudovala plemenitost bogoljubnega in bogaboječega rodu kristjanov.
FRIDERIK BARAGA
Božji služabnik, misionar in škof
(1797 – 1868)
Čeprav je bil med ljudmi zelo priljubljen, ga mnogi duhovniki niso marali. Leta 1831 je tako odšel v misijone v Severno Ameriko med Indijance Otava in Očipve v Michiganu. Naučil se je njihovega jezika, sestavil jim je slovnico in slovar ter napisal molitvenik. 1. novembra 1853 je prejel škofovsko posvečenje v Marquettu in tako postal prvi škof, ki je Indijancem govoril v njihovem lasnem jeziku. Živel je zelo skromno. Pred vsakim delom je dolgo molil. Umrl je 19. januarja 1868 in bil položen v grobnico svoje škofijske cerkve v Marquettu.
Ob spominu na stoletnico rojstva Friderika Barage so mu v župnijski cerkvi v Dobrniču, v kateri je bil krščen, postavili spominski kip z napisom.
Iz Baragovih zapisov:
»Če ljubiš Boga, ljubiš svojega bližnjega. Ne ostani pa pri lepih mislih; tvoja usmiljena ljubezen mora biti delavna. Koliko žalostnih potrebuje tvojih tolažilnih besed; koliko nesrečnih je potrebnih tvoje pomoči. Bog pripusti, da jih je zelo veliko na svetu, ki si morajo s trpljenjem zaslužiti zveličanje; drugi pa ga dosežejo z usmiljenjem do teh nesrečnih.«