Prva nedelja - škofijski misijon

nedelja, 07.08.2016

V okviru škofijskega misijona so duhovniki odšli na sosednje župnije v posamezni dekaniji in tam oznanjali in spodbujali vernike, da bi vsak dan znova odpirali vrata svojih src, svojih družin in drugih skupnosti, da bi tako sprejemali Kristusa v svoje življenje. Na razpolago so bili tudi za sveto spoved. V tem služenju se jim je pridružil tudi škof dr. Peter Štumpf, ki je vse dopoldne spovedoval v stolnici v Murski Soboti. Verniki so prejeli spominske podobice in skupno zapeli himno škofijskega misijona ter priložnostno pesem o vsebini prvih štirih dni.


Odpiram vrata Kristusu,
z ljubeznijo do vseh ljudi,
do stvarstva, ki obdaja nas,
do Jezusa, ki ljubi nas.

Nagovor:
"?So že vnaprej prepevali hvalnice,? pravi Knjiga modrosti o izvoljenem ljudstvu, o Izraelcih, ki Jezusa še niso poznali, ki so odrešenje šele pričakovali, a so bila njihova srca odprta za Božje darove. Verovali in zaupali so, da bo Bog izpolnil obljube, zato so že vnaprej Boga hvalili.
Mi odrešenje že doživljamo. Mi Božjo ljubezen že okušamo. Poznamo Kristusa, ki je iz ljubezni do nas prišel na svet, ki je trpel in umrl zaradi nas in našega zveličanja, ki je vstal od mrtvih in med nami živi pod podobo posvečenega kruha, da se z njim lahko celo hranimo.
Včasih smo na žalost tudi slepi in gluhi, imamo zaprta vrata svojih src in ne dovolimo, da bi Božja ljubezen posijala vanj. Evangelist Luka nas z Jezusovimi besedami spodbuja, naj bodo naše svetilke prižgane.
Kaj so naše svetilke? Kaj sveti na naši poti? Kaj tudi drugim razsvetljuje pot?
Jezus pravi v govoru na gori: ?Takó naj vaša luč sveti pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih.? Mt 5,16
Naše svetilke so torej naša dobra dela, je krepost ljubezni, brez katere smo v temi mi in ljudje okrog nas. Po naših dobrih delih, po izrazih ljubezni, se odpirajo vrata za Kristusa. Evangelij se ne more oznanjati s silo, z dejanji nasilja, sovraštva, temveč edino z ljubeznijo, ki gre celo na križ. To nam zagotavlja naš Odrešenik, ki je povedal: ?Ko bom povzdignjen z zemlje, bom vse pritegnil k sebi.? Jn 12,32
K Jezusu nas priteguje njegova ljubezen, ne njegova strogost, ne njegove besede o kazni, o peklu, ki so seveda tudi resnične. A večjo moč imajo dejanja ljubezni.
K bolnemu Janošu je prišel duhovnik in ga nagovarjal, da bi se spravil z Bogom in s svojimi bližnjimi. Janoš na to ni bil pripravljen. A duhovnik mu je govoril: ?To ni tako težko, kajti ne predajaš se sovražniku, ampak prijatelju, ljubečemu zasledovalcu, ki ti je sledil vse življenje, pa te je šele sedaj, ko si se upehal in ne moreš naprej, dohitel, da se ti z milino svojih oči zazre v obraz in reče: Janoš, prijatelj moj, vse, kar si v življenju iskal dobrega, lepega, veselega, je v meni. Ti tega nisi vedel, in si iskal drugod. Nisi hodil za menoj, zato sem pa hodil jaz za teboj, in zdaj sem tukaj, da me ne moreš več zgrešiti.? Besede dobrega duhovnika o dobrem Odrešeniku so premagale trdo lupino, ki je v dolgih letih obdala Janoševo srce. Začel je resno razmišljati o svojem življenju. Kakor v sanjah je zaslišal glas, ki mu je ljubeznivo šepetal na uho: ?Ne upiraj se več! Glej, dohitel sem te.? In Janoš je ves srečen spoznal: ?Zdaj me je dohitel! Resnično, dohitel me je on, ki me nikdar ni nehal zasledovati. Kako je dober! Kako je dober!? In Janoš je po dolgih letih odprl vrata svojega srca za Kristusa, pa tudi za ženo in otroka in spravljen z vsemi zapustil ta svet. (Lojze Kozar, Takšen prag)
Dejanja ljubezni prižigajo svetilke, odpirajo pot naprej, vodijo v življenje. Dejanja ljubezni spreminjajo temo v svetlobo, spreminjajo breme v nekaj lepega. Božji služabnik Danijel Halas je zapisal: ?Ljubezen, glavna krščanska krepost, pa nam omogoči, da za bližnjega sprejmemo tudi križ, če je to za njegovo rešitev potrebno. Ta ljubezen da moč, da križ postane lahak, trpljenje sladko.?
Te besede je duhovnik Danijel Halas potrdil s svojim življenjem, ko je z dejanji dobrote prižigal luč otrokom in mladim, ki jih je vodil z jasno in odločno besedo; z dejanji dobrote je prižigal luč staršem, ki jih je spodbujal in jim kazal pot k Jezusovemu Srcu; z dejanji dobrote je prižigal luč vojakom, ki jim je pisal pisma tolažbe in upanja; z dejanji dobrote je prižigal luč tudi tistim, ki ga niso sprejemali, ko jih ni hotel ovajati, temveč jih je pred okupatorjem varoval in zanje celo šel v zapor. Še bolj pa je duhovnik Danijel Halas potrdil besede o ljubezni s svojo mučeniško smrtjo. Ker je imel rad ljudi, h katerim je bil poslan, se ni izogibal dolžnostim. Čeprav je vedel za grožnje s smrtjo, je na dan svoje mučeniške smrti šel spovedovat redovnice v Lendavo. Ni se upiral, ko so ga na Hotizi zaustavili uniformirani možje in ga usmerili k reki Muri. Ni preklinjal, ni obupaval, ko so vanj uperili puškine cevi, temveč je pogumno zaklical tri sveta imena: ?Jezus, Marija, Jožef.?
Njegova smrt ni bila v prvi vrsti dejanje sovraštva tistih, ki so ga obsodili in ustrelili, temveč je bila v prvi vrsti njegovo dejanje ljubezni do Boga in do ljudi. In ta njegova ljubezen spodbuja tudi nas k dejanjem ljubezni, k prižiganjem svetilk, da bi bilo med nami več dobrote, miru, odpuščanja, vsega lepega, da bi s svojimi dejanji ljubezni odpirali vrata Kristusu, in da bi nekoč on vsakemu od nas odprl vrata nebes." Lojze Kozar ml., Odprite vrata Kristusu


ŠKOFIJSKI MISIJON

Ankete

Kako je naslov 2. knjige za vse generacije o B.s. Alojziju Kozarju?
Neuničljivo upanje	2	33%
Župnik neuničljivega upanja	4	66%
Srebrni deček	0	0%
Zlati pastir	0	0%
Srebrni junak	0	0%
V nebo	0	0%
Goreč dušni pastir	0	0%
Skupaj glasov:	6

Ostale ankete