Kateheti - pričevalci vere: pridiga

četrtek, 25.09.2014

Katehetom in katehistinjam, soboška stolnica ? 24. 9. 2014

Kateheti, pričevalci vere

 Radi se ustavljamo ob liku blaženega škofa Slomška, še posebej v trenutkih prazničnega spomina nanj ? ali pa ob vprašanjih slovenstva, državotvornosti ? skratka vsega, kar nas označuje kot narod in Cerkev. Slomšek ima dosti odlik in vsak posameznik in tudi stroka lahko pri njem najde kaj zase.

Kaj in kdo je bil v resnici škof Slomšek? Bil je mnogo. Pomeni nam mnogo. Vse to mnogo, pa temelji na enem in edinem: Slomšek je bil mož globoke vere. Svojo vero je Slomšek dobro poznal, močno cenil in jo goreče oznanjal. Slomšek je živel, kar je veroval in veroval je, kar je živel. Vera je Slomšku pomenila navdih za vso delo. V veri je gledal smisel svojega življenja in poslanstva. Vera je v Slomšku vžigala gorečnost za Boga in ljubezen do ljudi. Samo zato, ker je bil Slomšek mož globoke vere, je bil tudi dober duhovnik, škof in narodni buditelj. Brez vere, Slomšek ne bi bil čisto nič. Bil bi samo povprečen človek, mogoče samo cerkveni uradnik, čeprav kot duhovnik ali škof.

Slomšek je imel srečo, da so mu že starši privzgojili vero in mu tako dali osnovne možnosti za poznejše poglabljanje vere. Slomšek je zmogel z vero nagovoriti duhovnike in verne laike. Pomagal si je z nazornimi prispodobami iz svetega pisma, predvsem evangelija in vsakdanjega življenja preprostih ljudi. Tako je sestavljal koristne nauke za vse stanove, ki so jih ljudje vzeli za svoje. Slomškov jezik je bil jezik nenehne kateheze. Vse, kar je govori in pisal ? vse je vodilo h Kristusu.

Kako pa danes nagovoriti ljudi za vero? Vsako leto je tudi v Cerkvi na Slovenskem več dejavnosti v korist vere, na žalost pa je vere med ljudmi vse manj. Ali je kaj narobe z jezikom oznanjevanja ali pa je kaj narobe z življenjem oznanjevalcev?

Papež Frančišek je dobro zaslutil ta svetovni problem. Dejal je: ?Ni dovolj katekizem, da bi poznali Jezusa. Potrebno je biti Jezusov učenec in mu slediti!?
Biti Jezusov učenec, pa pomeni najprej poznati samega sebe: ?Kdo sem? Kakšen sem? Kakšen bi moral biti v Jezusovih očeh? Kaj hočem napraviti in kaj hočem doseči s svojo vero?? Iti v sebe in spoznati sebe, je prvi pogoj, ki vodi k ponižnosti in spreobrnjenju.

Ošabnost in vera si nista v sorodstvu. Ponižnost in vera pa sta sestri. Ošabnost ustvarja samo uslužbence, ki mislijo, da delajo v korist vere. Delajo pa zgolj reklamo za vero in svet se temu pomilovalno smeje. Reklama veri ni potrebna. Veri je potreben samo Kristus. On je edini name vere.

Če katehezo spremlja ošabnost kateheta, škofa, duhovnika  ali staršev, otroci dobijo občutek manipulacije z njimi. Nekdo jim hoče nekaj vtepsti v glavo. Ošabnost vero popolnoma skrotoviči in jo spremeni v anti- vero, kar pomeni malikovanje sebe.

Kardinal Walter Kasper pravi, da je danes velik problem Cerkve, ker se ogiba kateheze. Najbrž tudi zato, ker se Cerkev ukvarja z rečmi, ki ji jemljejo čas, moči in voljo za katehezo. To je zanka anti ? vere, ki jo nastavlja ta svet: biti povsod zraven, samo tam ne, kjer bi morali katehezirati. Ker pa ni kateheze, ni razvoja v veri. In če ni razvoja v veri, Cerkev duhovno in moralno peša. Odsotnost kateheze daje prostor poganstvu, ki se vriva v krščanstvo, kar pomeni, da Kristus ni edini odrešenik, Bog se ne zanima za ljudi, vse je odvisno od neke vesoljne energije, narava je bog in še mnogo tega je, kar ogroža vero.

Lahko je nekdo odličen katehet, obvlada didaktiko, otroci ga imajo radi in ga radi poslušajo, toda če njegov prvi namen ni biti Jezusove učenec, postane Jezusov učitelj. Naenkrat mu Jezus nima več kaj povedati, ker katehet ima več povedati kot Jezus.  Ni več Jezus središče kateheze, temveč katehet. Katehet ne govori več o Jezusu, temveč govori o sebi. Takšen katehet je postal slepi vodnik. Nima ponižnosti, ki bi mu odprla oči, da ni učitelji vere, ampak je služabnik vere.

Biti učenec in slediti Jezusu ? to je dolga pot. ?Jezus ne zahteva, da bi ga poznali. Zahteva pa, da mu sledimo?, pravi papež Fančišek.  Kdor sledi Jezusu, ga pozna. Kdor pa misli, da Jezusa pozna, pa mu ne sledi, se moti.

Katehet s katehezo povabi starše in otroke, da mu sledijo na poti do Jezusa. Na tej poti so padci in vstajanja. To je pot milosti in na žalost tudi greha. Saj se trudimo, da bi vse svoj sposobnosti dali na razpolago katehezi, toda včasih pa na gre in ne gre. Pride do blokad greha in tudi slabosti. Pomoč Svetega Duha je nujna. Samo Sveti Duh daje spoznanje o Jezusu. Sveti Duh deluje v katehetu in po katehetu.

To je proces, ki ga je doživela že Mati Marija. Tudi ona je lahko samo v moči Svetega Duha odkrivala skrivnosti o svojem Sinu Jezusu. Marsikaj ji ni bilo jasno. Prava spoznanja ji je posredoval Sveti Duh. Mati Marija je bila Jezusu prvi katehet. Odkrivala mu je skrivnosti svetega pisma, govorila mu je o templju, pripravljala ga je na poslanstvo oznanjevanja in končno tudi trpljenja, smrti na križu in vstajenja. Mati Marija je bila celo pobudnica prvega čudeža v Kani. Ni ji bilo lahko. Pri tem jo je Jezus prehiteval, jo celo opominjal. Tudi za Marijo je Jezus ostal skrivnost. Ni mogla poznati detajlov njegovega poslanstva. Ostala ji je samo predana vera v Boga. Ni bila prevarana. Kot ponižna Gospodova dekla je spoznala, da Bog nizkim razodeva velike skrivnosti odrešitve. Nizki so ponižni, zato imajo v duši mnogo prostora za Božjo navzočnost, razsvetljenje  in delovanje.

Gospod Bog naj nam bo naklonjen tudi na začetku tega katehetskega leta. Trudimo se za ponižnost, da bi v moči Svetega Duha vztrajno hodili na poti za Jezusom in za seboj povedli čim več staršev in otrok.

Mati Marija naj bo naša spremljevalka! 

                                                      dr. Peter Štumpf
                                                        soboški škof

Ankete

Kako je naslov 3. knjige za vse generacije o duhovniku Miklošu Küzmiču?
Sedemkratni junak	0	0%
Junakova pot	0	0%
Junak s Kukojce	0	0%
Junak s peresom	1	100%
Junak v Ivanovskem dolu	0	0%
Junak luči	0	0%
Skupaj glasov:	1

Ostale ankete