100-letnica rojstva č.k. Ivana Camplina

V soboto, 23. junija 2012, bo ob 16. uri pri Camplinovi hiši v Martinju potekala slovesnost ob 100-letnici rojstva č.k. Ivana Camplina.

IVAN CAMPLIN

Povzetek knjige: Mojih devetdeset let

Rojen sem bil 23. junija leta 1912 v Bogojini očetu Ivanu in materi Tereziji, rojeni Pucko. Imel sem štiri brate: Antona, Štefana, Jožefa, Ferija in sestro Ciliko. Cilika, ki je bila najmlajša, je bila moja gospodinja v Dobrovniku. Anton je živel v Lendavi, Jože in Feri sta umrla še mlada, Štefan pa je dolgo bolehal in umrl v Hrastovcu.
Krstil me je župnik Ivan Baša, ki me je tudi pripravljal na prvo sveto obhajilo in druge zakramente. Po očetovi prezgodnji smrti je postal moj dobrotnik, ki me je podpiral, da sem lahko nadaljeval šolanje.
Po osnovni šoli v Bogojini sem obiskoval gimnazijo v Soboti in stanoval v salezijanskem dijaškem zavodu Martinišče. Med mojimi sošolci v gimnaziji je bil tudi Štefan Kovač iz Nedelice, zaradi katerega se je moje življenje pozneje zavrtelo v smer vojaške ječe v Budimpešti. Gimnazijo sem končal leta 1930 in z odličnim uspehom naredil maturo. Po maturi sem se dokončno odločil za duhovniški poklic, na kar sem mislil že ves čas šolanja. K tej odločitvi je veliko pripomogel zgled dobrega dušnega pastirja Ivana Baše.
Jeseni leta 1930 sem vstopil v mariborsko bogoslovje in bil 7. julija 1935 posvečen v duhovnika. Novo mašo sem imel v Bogojini. Za pridigarja sem naprosil domačega župnika Hauka, ki je poskrbel tudi za kosilo za ožje sorodnike.
Moje prvo kaplansko mesto je bilo pri Svetem Juriju na Goričkem. Poleg duhovniškega dela sem se ukvarjal tudi s kulturnim ? režiral sem igre. S te prve duhovniške postaje so se nabrale tudi razne dogodivščine, npr. o pretakanju vina, o ciganski poroki.
Po dobrem letu me je škof prestavil za stolnega kaplana v Mariboru. Obenem sem bil tajnik Prosvetne zveze. V času pred drugo svetovno vojno je veliko naših ljudi odhajalo v tujino, predvsem v Francijo, kjer je bila možnost zaslužka. Da bi tem ljudem pomagal, sem leta 1938 odšel za izseljenskega duhovnika v Francijo. Obiskoval sem naše rojake, tudi Madžare iz Prekmurja, jim delil duhovno tolažbo, zakramente in bil obenem vez z domovino, ki so jo vsi pogrešali.
Ko se je začenjala druga svetovna vojna, sem moral leta 1939 Francijo zapustiti. Postal sem kaplan v Lendavi. Tam sem urejal tudi tednik Novine. Leta 1940 sem bil krajši čas škofov tajnik v Mariboru. Moje duhovniško služenje se je nadaljevalo v župniji Gornji Petrovci, kjer sem dočakal drugo svetovno vojno.
Jeseni leta 1941 me je obiskal gimnazijski sošolec Štefan Kovač, komunist. Ker ga nisem prijavil, so me madžarski orožniki aretirali in na vojaškem sodišču v Vacu obsodili na pet let najtežje ječe, češ, da sem sodeloval s slovenskimi komunisti. Moje sodelovanje je bilo le v tem, da nisem hotel biti ovaduh. V zaporu v Budimpešti sem bil skupaj z dvema duhovnikoma, Mihaelom Jeričem in Danijelom Halasom, ki sta bila zaprta iz istega vzroka. V ječi smo smeli maševati in pozneje sem lahko tudi pomagal pri urejanju zaporniške knjižnice. Po dobrih dveh letih so mi prestajanje kazni prekinili za nedoločen čas. Po kratkem dopustu sem bil nastavljen za kaplana v Bánokszentgyörgy. Ko pa so na oblast prišli njilaši, so me ponovno zaprli. Iz zapora me je rešil dolenski župnik Franc Horvat, rojak iz Bogojine. Tudi novi sombotelski škof Kovacs je posredoval zame.
Po končani vojni sem postal župnik v Dobrovniku. To so bila težka leta za Cerkev in za vero. Pod hudim pritiskom so bili tudi otroci v šoli. V Dobrovniku sem veliko delal tudi na materialnem področju. Vodil sem obnovo zvonika pri župnijski cerkvi, gradnjo cerkve v Genterovcih, kapele v Radmožancih, kapele na pokopališču v Dobrovniku. Na žalost Plečnikovih načrtov za ureditev cerkve in okolice nismo mogli uresničiti.
Leta 1977 sem zapustil Dobrovnik in se naselil v Ljubljani, kjer sem pomagal Mihaelu Jeriču, ki je bil tajnik CMD ? društva slovenskih duhovnikov, ki ga je ustanovila in ga nadzirala komunistična oblast. UDBA je tudi mene želela pridobiti za sodelovanje, da bi ovajal ljudi, vendar nisem na to pristal. V Ljubljani se nisem dobro počutil, zato sem v Genterovcih kupil staro hišo in se preselil tja.
Ko je župnika v Gornjih Petrovcih, Matija Rousa, leta 1981 zadela kap, sem najprej ob koncu tedna prihajal pomagat, nato pa sem v Martinju kupil staro hišo in se tja naselil. Pozneje sem postal župnik te župnije, ki sem jo vodil dobrih dvajset let. V tej hiši me obiskujejo mnogi ljudje iz vsega Prekmurja, mnogi zaradi urejanja francoskih pokojnin. Leta 2001 sem se odpovedal vodenju župnije in sedaj imam več časa tudi za molitev. Upam, da bo čas tudi za urejanje knjig, ki jih imam res veliko.
Prejel sem kar nekaj odlikovanj. Mariborski škof me je leta 1977 imenoval za duhovnega svetovalca, leta 1998 pa za častnega konzistorialnega svetovalca. Leta 2001 me je Občina Gornji Petrovci imenovala za častnega občana. Poslušalci radia Murski val in bralci Vestnika so me leta 2001 izbrali za Pomurca leta.
Obhajal sem že zlato, biserno in diamantno mašo. Letos pa sem obhajal 90-letnico svojega življenja. Mnogi bi radi zvedeli za recept, kako doživeti devetdeset let. Recept je preprost: pijte, jejte, bodite veseli in molite. Če bo Božja volja, boste živeli devetdeset ali še več let.
Po smrti Janoša Küharja sem osem let pomagal v župniji Gorenji Senik v Porabju. Vsako nedeljo in praznik sem tam maševal v slovenščini. Leta 2001 je na Gorenji Senik prišel nov župnik, Ferenc Merkli, in tako moja pomoč ni več potrebna.
Poleg tega, da sem urejal časopis Novine, sem tudi sam veliko pisal. Poleg pesmi še razne zgodbe, potopise in priložnostne zapise. Naslovov je čez 250.

Kronološki pregled življenja Ivana Camplina

23.6.1912 ? rojen v Bogojini
1918-1922 ? osnovna šola v Bogojini
1922-1930 ? gimnazija v Soboti
1930-1935 ? bogoslovje v Mariboru
7.7.1935 ? mašniško posvečenje
1.8.1935 - 20.11.1936 ? kaplan pri Sv. Juriju v Prekmurju
1.12.1936 - 30.11.1937 ? stolni kaplan v Mariboru in tajnik Prosvetne zveze
13.2.1938 - 1939 ? izseljenski duhovnik v Franciji
1.11.1939 - 23.7.1940 ? kaplan v Lendavi
14.4.1940 - 4.8.1940 ? urednik Novin
1.8.1940 - 19.10.1940 ? škofov tajnik
19.10.1940 - 31.1.1941 ? bolezenski dopust
1.2.1941 - župnijski upravitelj v Gornjih Petrovcih
29.10.1941- 22.12.1943 ? zapor v Budimpešti
12.1.1944 - 1.6.1944 ? bolezenski dopust
1.6.1944 ? kaplan v Bánokszentgyörgyu
3.11.1944 - 18.12.1944 ? zapor v Komáromu
1.6.1945 ? župnijski upravitelj v Dobrovniku
1956 - 1977 ? župnik v Dobrovniku
1964 - 1964 ? soupravitelj župnije Kobilje
1977 - 1978 ? pomočnik tajnika CMD v Ljubljani
1978 - 1981 ? upokojeni župnik v Genterovcih
1981 - 1982 vikar pomočnik v Gornjih Petrovcih
1982 - 1984 župnijski upravitelj v Gornjih Petrovcih
1984 - 2001 župnik v Gornjih Petrovcih
1993 - 2001 ? neuradni kaplan za Slovence na Gorenjem Seniku
2001 ? župnik v pokoju

Srebrna hiša v Martinju

Biseromašnik Ivan Camplin "Jaz se že priporočam mučencu Danijelu Halasu"

Podelitev plaket ob imenovanju častnih in rednega kanonika Škofije Maribor

Ankete

Katera župnijska cerkev je na naslovnici Stopinj 2026?
Dolenci	0	0%
Mala Nedelja	0	0%
Kuzma	10	100%
Hotiza	0	0%
Cezanjevci	0	0%
Kobilje	0	0%
Pertoča	0	0%
Skupaj glasov:	10

Ostale ankete