Škofija Murska Sobota
Škofija Murska Sobota

SPLETNE POVEZAVE ŽUPNIJ

MISEL DNEVA

"V družini si določite, kdaj in koliko boste molili. Od tistega pa nikoli ne odstopite." B. sl. Alojzij Kozar

Božja beseda


Vir: www.hozana.si

ANKETA

Katere po vrsti bodo Stopinje 2021 ?
  30
  40
  48
  50
  53
  60
  77
rezultati anket

2006  2007  2008  2009  2010  2011  2012  2013  2014  2015  2016  2017  2018  2019  2020  2021  
januar  februar  marec  april  maj  

Škofov nagovor na 4. postno nedeljo

nedelja, 14.03.2021


Nagovor soboškega škofa msgr. dr. Petra Štumpfa na 4. postno nedeljo, 14. marca 2021, na Radio Ognjišče

 

Spoštovane poslušalke, spoštovani poslušalci.

 

In vrnil se je iz predpekla…

Papež Frančišek se je vrnil domov, v Rim, živ in kolikor toliko zdrav. Dobremu Bogu hvala za to milost. Papežev obisk trpečih ljudi v Iraku, je bilo nekaj takega, kot bi šel v predpekel. Irak, dežela trpljenja, nasilnih smrti in ruševin – je v zadnjih desetletjih postal simbolni kraj vsesplošne agonije človeškega sovraštva, mnogih nasprotij, življenjske nevarnosti, in tudi izginjanja krščanstva. Irak, kjer so kristjani že od 1. stoletja naprej pričevalci evangelija, je zaradi molka bogatih držav, pa tudi razvajenega in otopelega krščanstva na Zahodu,  samo še invalid, skoraj povsem pohabljen in ohromel, V to ranjenost se je ugnezdil še kruti terorizem, ki razstreljuje bombe ter ubija vse povprek nedolžne ljudi. Za svoj alibi si je ta terorizem še privzel Božje ime, da bi svoje ubijalska dejanja ne samo opravičeval, temveč celo posvečeval. Skrajnim zločinom proti človeštvu je terorizem pridal še zločin proti Bogu. Zločin je tako dvojen: najprej proti človeškemu dostojanstvu, ki temelji na Božjem, in nato še proti Bogu, ki nikakor ne tolerira in ne dovoljuje ubijanja v njegovem presvetem imenu.

Povezanosti Boga in človeštva ni mogoče ločiti ali razdvojiti. Gre za enotnost, ki nam jo je razodel Jezus Kristus v svoji Božji in človeški naravi. On je izšel iz Očeta prav zato, da bi nas privedel k Očetu – ne kakršne koli, temveč kot posinovljene, torej kot Božje otroke. In prav s tem sporočilom je papež Frančišek vstopil v Irak: Vsi smo bratje in sestre, zato vsi otroci živega, vsemogočnega in večnega Boga.

Sam si ne prestavljam, kakšne živce moraš imeti, da tri dni hodiš po deželi smrtne sence, da bi jo osvetlil s Kristusovo lučjo, pri tem pa ne veš, od kje te bo zadela krogla ostrostrelca ali pa kje bo eksplodirala bomba, namenjena mojemu uničenju. In papež Frančišek je  zmogel svoje živce držati pod kontrolo in pri tem vsem prebivalcem Iraka oznanjati Božje besede, tolažiti, moliti, se smejati, spodbujati k bratstvu in miru ter pri tem obnavljati  družbene in verske mostove med kristjani, muslimani in pripadniki različnih etničnih skupin.

Prepričan sem, da je dobri Bog iz nebes, tokrat poslal papežu in vsem ki so bili z njim ali pa jih je srečaval na različnih krajih, kar precejšnje število legij svojih nebeških angelov, da se je vse tako izteklo, kot se je. Vsaj v eni stvari ne bo v Iraku nikdar več tako, kot je bilo do sedaj: prvikrat v zgodovini je bil tam apostol Peter – ne sicer tisti, ki ga je Jezus postavil na čelo svoje Cerkve, temveč njegov naslednik, Peter današnjega časa – papež Frančišek.

Če so teroristi še nedavno tudi iz iraškega Mosula grozili, da bodo prišli v Rim, na trg sv. Petra in tam, pokončali papeža, je sedaj prav ta papež prišel na ruševine njihovih grozodejstev, in tam molil v štirih porušenih krščanskih cerkva za vse žrtve vojne. Tam ni molil za pokončanje teroristov, temveč da bi se pokesali ob dotiku Božjega usmiljenja.

Danes, na papeško nedeljo, nas Cerkev materinsko vabi k molitveni hvaležnosti za svetega očeta Frančiška, njenega prvega škofa med vsemi škofi, ki vodi Božje ljudstvo na težki poti vere, ki jo ogrožajo mnoga nasprotovanja ter nevarnosti preganjanj in odpada.

Apostol Janez je temeljito spoznal, da je večno življenje samo pri Jezusu – drugje ga preprosto ne more biti (prim. Jn 3, 14-21). Bog ni poslal Jezusa na ta svet, da bi ga pogubil, temveč da bi ga rešil. Janez je to izkusil, ker je veroval. Njegova vera je ob Jezusovem vstajenju od mrtvih prednjačila pred vero samega apostola Petra. Janez se  s tem ni ponašal. Vedel je, da ima vera svojo pot, ki pa za nikogar ni enaka. Za ene je lahko polna dvomov, za druge pa je polna preizkušenj, padcev in ponovnih vstajanj. Pri veri je odločilna ljubezen: vse je odvisno od tega, kaj bolj ljubim – luč ali temo: iskanje Boga ali pa poti, ki vodijo stran od Boga. Biti v luči ali v temi ni slučaj. To je odločitev za eno ali za drugo. Odločitve dela vsak sam. Ne delajo jih drugi namesto mene. Drugi lahko name lahko samo vplivajo: blagodejno ali pa slabo.

Odločitve prihajajo iz srca, ki je naše središče, kjer sveti luč ali pa kjer je tema. Luč sveti v dobrem, tema pa je v hudobnem srcu.

Tudi zaradi nagiba dobrega srca, danes verni molimo za vse smrtne žrtve novega virusa, neverni pa se jih spominjajo z blagodejno pieteto. Oboji, verni in neverni, občutimo veliko bolečino in žalost, ker ti naši rajni niso več z nami. V svoji preizkušnji so postali posebni klicarji k tistemu usmiljenju, ki ga je vreden vsak človek samo zato, ker je človek. Takšen usmiljen pogled na vsakega človeka je Jezusov pogled, ki se nikoli ne obrača stran, temveč ljubeče objema naše preizkušnje.

Vsi, ki so umrli zaradi novega virusa, niso izgubljeni v senci smrti. V njihovi preizkušnji jih je Bog spoznal kot trpine s človeške kalvarije. Jezus se iz svoje Kalvarije sklanja do naše preizkušnje. To je čudovita Božja bližina, ki tolaži, daje pogum in upanje.

Apostol Pavel nas spominja, da smo ustvarjeni za dobra dela. Za ta opravila nas je Bog s svojo milostjo tudi usposobil, in nam pomaga, da bi pri tem vztrajali (prim. Ef 2, 4-10). Čudoviti pričevalci te Božje moči so mnogi, ki nam tudi v teh časih pomagajo živeti človeka vredno življenje. Iz srca jim hvala.

Gremo naprej. Za Jezusom, Cerkvijo in papežem Frančiškom. Molimo v teh postnih dneh za svetega očeta in tudi zase, da bi ohranili vero in upanje, tudi s pomočjo vseh, ki so dobri, pozorni in dobrodelni do nas.

Blagoslovljena naj nam bo ta 4. postna nedelja, ki je tudi nedelja našega duhovnega veselja.

Škofija Murska SobotaŠkofija Murska SobotaŠkofija Murska SobotaŠkofija Murska SobotaŠkofija Murska Sobota

Napovednik


 torek, 08.12.2020 - sreda, 08.12.2021

Leto svetega Jožefa

Papež z apostolskim pismom Patris corde napovedal Leto svetega Jožefa več ...


 petek, 19.03.2021 - sobota, 26.06.2021

Začetek Leta družine

Papež Frančišek napovedal začetek Leta družine Amoris Laetite več ...


 nedelja, 02.05.2021 - sobota, 08.05.2021

Prvi Mladinski festival

V nedeljo 2. maja ob 17. uri začenjamo 1. Mladinski festival v Murski Soboti več ...


 petek, 07.05.2021 - sobota, 15.05.2021

Priprava na zakon

preko Zooma več ...

Celotni seznam napovedi