| 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024 januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december |
VERŽEJ - Plenum Škofijske karitas Murska Sobota
sobota, 29.03.2008
V soboto, 29. marca 2008, se je v Veržeju odvijal prvi Plenum Škofijske karitas Murska Sobota. Ob deveti uri se je v župnijski cerkvi Sv. Mihaela zbralo okoli dvesto ljudi. Sveto mašo je daroval soboški škof msgr. dr. Marjan Turnšek z devetnajstimi somaševalci – duhovniki. Lepa posebnost svete maše je bilo prečudovito ljudsko petje vseh navzočih. Uvodoma je predsednik Škofijske karitas Murska Sobota g. Jože Hozjan prisrčno pozdravil g. škofa, sobrate duhovnike, goste župane in druge goste dobrodelnih organizacij in iz javnega življenja. Pri pridigi je g. škof spregovoril o ljubezni do bližnjega – Karitas, njihovih sodelavcev in ljudi pomoči potrebnih.
Po sveti maši so se ob čaju na kratko zadržali sodelavci Karitas, duhovniki in gostje pred Marijaniščem, kjer se je odvijal Plenum. V osrednjem vsebinskem delu nas je po pozdravnih besedah predstavnikov Slovenske karitas – Imre Jerebic, Nadškofijske kairtas Maribor – Branko Maček, Škofijske karitas Celje – Rok Metličar, predstavnikov lokalne skupnosti in centrov za socialno delo, prof. dr. Jože Ramovš soočil z neibežnim staranjem slovenskega prebivalstva posebej še pomurskega. Ob trdem spoznaju teh dejstev smo v nadaljevanju v malih skupinah skupaj iskali dolgoročne rešitve. Na koncu so iz nekaterih posameznih skupin predstavili možne načine reševanja te problematike. Ostali predlogi pa bodo služili za nadalnje načrte dela na tem področju.
V nadaljevnju je predsednik ŠKMS g. Jože Hozjan predstavil vsebinski del poročila za leto 2007 in načrt dela za leto 2008. Posebej je izpostavil pripravljenost ljudi na posameznih župnijah, da se organizirano posvečaju Karitas. Nekje okrog polovica vseh župnij je že prej imelo župnijsko karitas, druga polovica pa je z organiziranim karitativnim delom pričela v lanskem letu. Podrobnejše številčne podatke pa je predstavil generalni tajnik ŠKMS g. Jožef Kociper. ŠKMS je v letu 2007 imela skoraj 60.000 eur prihodkov in 45.000 odhodkov. V škofiji je Karitas organizirana na 35 župnijah, ima 1.062 članov, ki so opravili 17.500 prostovolnih ur dela in so pomagali čez 7.000 ljudem, za kar so porabili skoraj 55.000 eur. Tudi ta osrednji del se je pričel in končal s prečudovitim ljudskim petjem.
V zadnjem družabnem delu so se udeleženci prijetno počutili ob obloženih mizah pridnih kuharjev Zavoda Marianum. Ob kramljanju jim je šla v slast dobra gobova juha, posebej izbrana svinjska pečenka oz. pohani puran s prečudovito rižo in pirejem kot prilogo in nenazadnje še retaš.
Na zaključku smo zapeli še zahvalno pesem in prejeli škofov bogat duhovni nagovor in blagoslov.
Besedilo: Jožef Kociper, generalni tajnik ŠKMS
Zvok in foto: Roman Markrab
Besedilo: Jožef Kociper, generalni tajnik ŠKMS
Zvok in foto: Roman Markrab
Galerija fotografij >>>
Uvod v sveto mašo, Jože Hozjan >>>
Pridiga, škof msgr. dr. Marjan Turnšek >>>
Pozdrav, Jožef Kociper >>>
Pozdrav, Imre Jerebic >>>
Pozdrav, Branko Maček >>>
Pozdrav, Rok Metličar >>>
Pozdrav, Jožef Poredoš >>>
Pozdrav, predstavnica CSD >>>
Pozdrav, Verženski župnik Jože Krnc >>>
Predavanje, prof. dr. Jože Ramovš >>>
Poročilo, Jože Hozjan >>>
Sklep, dr. Jože Ramovž >>>
Poročilo o delovanju:
PLENUM
Veržej, 29. marec 2008
Kratko poročilo
Veržej, 29. marec 2008
Kratko poročilo
S prvim januarjem 2007 je škof ordinarij msgr. dr. Marjan Turnšek ustanovil Škofijsko karitas Murska Sobota. Z istim dnem je tudi imenoval g. Jožeta Hozjana za predsednika in s prvim februarjem t.l. je imenoval g. Jožefa Kocipra za generalnega tajnika in dne 19. 07. 2007 je imenoval petčlanski Svet in štiričlanski Strokovni kolegij.
Leta 1991, 1992 smo vsi skupaj začutili potrebo, da pomagamo sočloveku v stiski iz bližine kakor tudi iz daljave npr. ljudem iz drugih republik bivše Jugoslavije. Močno sočustvovanje s trpečimi v razpadajoči Jugoslaviji je takrat rodilo več župnijskih karitas. Primerjalne ugotovitve z drugimi škofijskimi karitas so pokazale, da je tudi v naši škofiji v začetku leta 2007 delovalo približno polovica župnijskih karitas.
Z ustanovitvijo Škofijske karitas Murska Sobota smo si zadali skupni cilj približati vsebino organiziranega karitativnega dela na vse župnije v škofiji.
V Škofijski karitas si želimo čim boljše medsebojno sodelovanje vseh ŽK, da bi lahko bolj izkušene ŽK bile v pomoč mlajšim.
Zelo pomembno se nam zdi, da se zavemo, da se primarno karitativno delo odvija na nivoju ŽK. Župnijska karitas je v Cerkvi osnovna celica – enota dobrodelne organizacije, ki deluje avtonomno pod mentorstvom in duhovnim vodenjem župnika na vsem območju svoje župnije. Redno spremlja socialne razmere na območju župnije. Po svojih močeh jih razrešuje samostojno, v sodelovanju z drugimi dobrodelnimi organizacijami, z lokalnimi oblastmi, z državnimi organi – centri za socialni delo ...
Za nenadne velike potrebe na območju župnije (nesreče, požari, ...) ali pa potrebe po pomoči, ki traja daljše časovno obdobje (dolgotrajne bolezni, ko se pokaže potreba po zajetnejši organizacijski oz. finančni pomoči), ki bi presegale zmožnosti župnijske karitas, naj se le ta obrne na škofijsko, s prošnjo po neposredni pomoči oziroma, da škofijska karitas pokliče druge župnijske karitas k solidarnostni pomoči.
Za novo nastajajočo obliko dobrodelne organiziranosti bi bilo dobro narediti trdne temelje, na katere se bo v bodočnosti lahko zanesljivo dalo opirati. Prav gotovo se je na začetku oblikovanja Škofijske karitas Murska Sobota dobro povprašati, kaj je naše poslanstvo in kakšna je naša vizija.
Naša vizija: Biti s človekom, ko nas potrebuje
Naše poslanstvo: Skrbeti za človeka vredno življenje
Pod tem poslanstvom razumemo, da moramo imeti:
• bistro socialno oko
• možnost biti sogovornik pri načrtovanju socialne politike
• socialno informacijsko križišče
• možnost nudenja prve socialne pomoči, diagnostike in terapije
Naše poslanstvo: Skrbeti za človeka vredno življenje
Pod tem poslanstvom razumemo, da moramo imeti:
• bistro socialno oko
• možnost biti sogovornik pri načrtovanju socialne politike
• socialno informacijsko križišče
• možnost nudenja prve socialne pomoči, diagnostike in terapije
V letu 2007 se je na območju naše škofije stekalo več pozitivnih silnic za oživitev že delujočih posameznih župnijski karitas kakor tudi za nastajanje novih. Leto pred tem je država Slovenija namreč pričela z razdeljevanjem hrane iz evropskih tržnih viškov. Na ta klic se je na začetku odzvalo šest župnijskih karitas. Pri drugem razdeljevanju sta se jim pridružili še dve župnijski karitas.
Postni čas je bil pravi trenutek za poglobitev nesebične ljubezni do bližnjega – za Karitas. Na posameznih dekanijskih rekolekcijah smo v tem času predstavili novoustanovljeno Škofijsko karitas Murska Sobota. Skupaj smo našli stične točke možnega sodelovanja. Dober začetek razdeljevanja evropske hrane leto poprej, predvsem pa možnost pridobiti jo na vse zainteresirane župnije, je aprila vzpodbudilo kar petnajst župnij k tej akciji. Ponovne dobre izkušnje so v septembru pritegnile kar osemindvajset župnij k razdeljevanju. K tretji dodatni akciji razdeljevanja pa so se pridružile skoraj vse župnije. Na posameznih župnijah so z veseljem sprejeli pomoč že izkušenejših župnijskih karitas.
Za tako veliko delo pa je prav gotovo bilo potrebno veliko število požrtvovalnih ljudi. Več kot tisoč prostovoljcev se je s tem delom spoprijelo v Karitas. Vsi ti ljudje nam dajejo najboljšo potrditev, da smo kljub ali pa morda navkljub življenju v zmaterializiranem svetu sposobni prisluhniti sočloveku v stiski.
V letu 2007 smo med naše ljudi razdelili krepko čez 110 ton hrane. Kaj kmalu pa smo vsi skupaj ugotavljali, da je ob tej razdeljeni fizični hrani zraslo in bilo razdeljeno še mnogo več duhovne hrane. Mirno lahko povemo, da nam je ta evropska hrana prav prišla za poživitev, predvsem pa za vzpodbuditev delovanja na karitativnem področju. Velika zahtevnost z vodenjem evidenc, predvsem pa „iskanje“ ljudi, ki nas potrebujejo, je pred nas karitativne sodelavce prineslo nove izzive in nove motivacijske vzpodbude. Pred samim razdeljevanjem hrane smo se vsi skupaj spraševali, ali pri tem dejanju morda ne gre zgolj samo za „tehnično“ opravilo - delo. Sedaj po dveh letih tega velikega logističnega podviga vsi skupaj zelo zadovoljni ugotavljamo, da smo ob teh aktivnostih bili zelo bogato duhovno nagrajeni - poplačani.
Že kratek pogled nazaj nam pokaže, da smo pred samim razdeljevanjem morali v mislih obiskati veliko večino naših župljanov. Za vsakega, ki smo ga v mislih obiskali, smo se spraševali, ali mu lahko na kakšen način pomagamo, da ga morda z našim dejanjem ne prizadenemo. Ko pa smo ljudi tudi fizično obiskali, smo bili nemalokrat prijetno presenečeni z njihovo ugotovitvijo, da jim je pri duši lepo, ker smo se spomnili na njih. Naša skupna najdragocenejša ugotovitev pa je bila, da je tista fizična hrana (ki je mimogrede bila vredna le nekaj evrov) rodila veliko več duhovne. Skratka, ta evropska hrana nas je vzpodbudila, da smo naredili velik socialni ciklus sistematičnega vpogleda na naše sožupljane.
Na naših posameznih župnijskih karitas pa se skozi vse leto odvija veliko raznovrstnih aktivnosti od vsakoletnih dobrodelnih koncertov na župnijski ravni, drugih kulturnih prireditev, do prireditev ob materinskem dnevu, miklavževanju, krstu, poroki, srečanju bolnikov in starejših, veliki noči, božiču,... Vse te bogate raznovrstne aktivnosti lahko povzamemo s Trstenjakovom stavkom Za človeka gre.
V Karitas ugotavljamo, da je družina oz. družinska skupnost v preteklosti imela vlogo močne socialne enote družbe. Družina je bila v vsej svoji cerkveni zgodovini nosilka poslanstva Karitas – najpristnejše brezpogojne ljubezni do bližnjega.
Delež starejšega prebivalstva vse bolj naglo narašča. Vse bolj je ogroženo solidarno sožitje med generacijami. Družina odpoveduje pri oskrbi starejših ljudi. Dvigniti bi bilo treba stopnjo rojstev iz 1,2 na vsaj 2,1 otroka na ženo, kar je le ničelna stopnja za obnavljanje prebivalstva, za »nadoknaditi primanjkljaj« treh desetletij pa bi rodnost morali še podvojiti. To je le nekaj alarmantnih tem, s katerimi se ukvarjajo demografi, razvojni ekonomisti, sociologi, ... v stari Evropi, kakor tudi v Sloveniji.
V pomurski karitas smo si v tem cerkvenem letu zadali cilj vzpostaviti medgeneracijsko stičišče. V prvi vrsti bi naj bil to program, ki bi na območju škofije oz. Pomurja povezoval aktivnosti župnijskih karitas in drugih zainteresiranih v medgeneracijskem soustvarjanju. S časom pa bi naj to programsko medgeneracijsko stičišče dobilo tudi svoje regijsko središče.
V pomurski karitas smo si v tem cerkvenem letu zadali cilj vzpostaviti medgeneracijsko stičišče. V prvi vrsti bi naj bil to program, ki bi na območju škofije oz. Pomurja povezoval aktivnosti župnijskih karitas in drugih zainteresiranih v medgeneracijskem soustvarjanju. S časom pa bi naj to programsko medgeneracijsko stičišče dobilo tudi svoje regijsko središče.
Želimo si, če bi se ob naših že tradicionalnih srečevanjih s starejšimi ljudmi slišalo tudi srce naših najmlajših. Prav posebej bi bilo dobrodošlo sodelovanje župnijskih karitas na to temo z vrtci, šolami, lokalnimi skupnostmi, drugimi društvi kot dobronamerna medgeneracijska vez.
V tem cerkvenem letu poiščimo prijatelji Karitas poseben izziv v nagovarjanju, povezovanju ali v novem vzpostavljanju kvalitetnih medgeneracijskih odnosov. Ta, prav posebna priložnost, ki nam je dana v tem cerkvenem letu naj nam bo vzpodbuda za našo še večjo osebnostno rast.
Na žalost je danes samo še Cerkev tista skupnost, ki omogoča, da se srečujejo vse generacije hkrati. In sicer pri sveti maši, ob krstu, prvem obhajilu, birmi, poroki, pogrebu... To veliko socialno bogastvo pa žal vse preveč hitro izginja iz drugih delov naše družbe oz. življenja.
Pa še na kratko v številkah
• Imamo 35 župnijskih karitas
o 1.062 prostovoljcev
stalnih 497
občasnih 565
o Skupni odhodki vseh ŽK 54.775,90 eur
o Opravljeno prostovoljno delo 17.513 ur
• Razdelili smo 110 ton hrane 7.025 ljudem
• Pomagali smo
o Petim družinam pri odpravi škode po požaru
• Pridobili zazidalno parcelo v Martjancih za „Škofijski“ Karitasov center
• Dobili v najem lepo in prostorno skladišče pri Svetem Juriju ob Ščavnici
• Pohvalna obiskanost na naših skupnih prireditev
o Duhovna obnova, Plenum, Klic dobrote, Druga izobraževanja
• Žive – zelo dejavne župnijske karitas
• Imamo 35 župnijskih karitas
o 1.062 prostovoljcev
stalnih 497
občasnih 565
o Skupni odhodki vseh ŽK 54.775,90 eur
o Opravljeno prostovoljno delo 17.513 ur
• Razdelili smo 110 ton hrane 7.025 ljudem
• Pomagali smo
o Petim družinam pri odpravi škode po požaru
• Pridobili zazidalno parcelo v Martjancih za „Škofijski“ Karitasov center
• Dobili v najem lepo in prostorno skladišče pri Svetem Juriju ob Ščavnici
• Pohvalna obiskanost na naših skupnih prireditev
o Duhovna obnova, Plenum, Klic dobrote, Druga izobraževanja
• Žive – zelo dejavne župnijske karitas
Prihodki - odhodki – stanje
• Prihodki ŠKMS v letu 2007
o 59.480,75 evrov
10.177,72 eur Slovenska karitas – za delovanje
17.629,72 eur Fundacija invalidskih in humanitarnih organizacij
8.216,90 eur nabirka nedelja karitas
17.629,72 eur Klic dobrote – Celje
6.000,00 eur Slovenska karitas – ZaUpanje
31,84 eur obresti
• Odhodki ŠKMS v letu 2007
o 44.372,75 eur
33.231,31 eur pomoč družinam, otrokom, starejšim, bolnim,....
11.141,44 eur stroški dela, blaga in storitev
• Stanje ŠKMS na 31. 12. 2007
o 15.108,00 eur
• Prihodki ŠKMS v letu 2007
o 59.480,75 evrov
10.177,72 eur Slovenska karitas – za delovanje
17.629,72 eur Fundacija invalidskih in humanitarnih organizacij
8.216,90 eur nabirka nedelja karitas
17.629,72 eur Klic dobrote – Celje
6.000,00 eur Slovenska karitas – ZaUpanje
31,84 eur obresti
• Odhodki ŠKMS v letu 2007
o 44.372,75 eur
33.231,31 eur pomoč družinam, otrokom, starejšim, bolnim,....
11.141,44 eur stroški dela, blaga in storitev
• Stanje ŠKMS na 31. 12. 2007
o 15.108,00 eur
Pogled v leto 2008
• Najpomembnejše delo, ki smo si ga zadali, je izmenjevanje dobrih praks
o Obisk vodstva škofijske karitas na srečanjih župnijske karitas
o Župnijska karitas enkrat na leto obišče eno župnijsko karitas v drugi dekaniji in enkrat na leto gosti župnijsko karitas iz tretje dekanije
o Vsak sodelavec Karitas se vsaj enkrat letno ob Plenumu udeleži skupnih prireditev
o Vsaka župnijska karitas (kjer je še nimajo) vključi mlado Karitas
Dobra praksa je ob pripravah na birmo z vodenjem ŽK
o Sodelovati z dobrodelnimi skupinami v šolah
Vzpodbujati ustanavljanje, povezovanje in skupne aktivnosti
• Zaživeti Dom Danijela Halasa Velika Polana
• Najpomembnejše delo, ki smo si ga zadali, je izmenjevanje dobrih praks
o Obisk vodstva škofijske karitas na srečanjih župnijske karitas
o Župnijska karitas enkrat na leto obišče eno župnijsko karitas v drugi dekaniji in enkrat na leto gosti župnijsko karitas iz tretje dekanije
o Vsak sodelavec Karitas se vsaj enkrat letno ob Plenumu udeleži skupnih prireditev
o Vsaka župnijska karitas (kjer je še nimajo) vključi mlado Karitas
Dobra praksa je ob pripravah na birmo z vodenjem ŽK
o Sodelovati z dobrodelnimi skupinami v šolah
Vzpodbujati ustanavljanje, povezovanje in skupne aktivnosti
• Zaživeti Dom Danijela Halasa Velika Polana
Povzetek
V letu 2007 smo na območju naše škofije živeli bogato Karitas. Obilica dela, ki smo si ga v tem letu naložili, je ob naši veliki vloženi energiji tudi rodila veliko zadovoljstvo nas sodelavcev Karitas, kakor tudi ljudi, ki smo jim uspeli priti naproti.
Veseli smo, da smo tako dobro sprejeti s strani lokalnih skupnosti, CSD, drugih dobrodelnih organizacij, predvsem pa od ljudi, ki nas potrebujejo in tistih, ki jim želijo preko nas pomagati. Hkrati pa se moramo za to izkazano zaupanje še naprej prizadevati pri razvoju v dobrodelnosti.
Primarna naloga škofijske karitas je povezovanje župnijskih s ciljem iskanja in povzemanja dobrih praks. Ob tem razvijanje potreb po neprestanem izobraževanju in druženju aktivnih članov kakor tudi podpornih članov Karitas.
Karitas je naša skupna pot, pot človeštva, žal večkrat osamljena, zaraščena, pozabljena pot. A vendar ostaja edina pot človeka k sočloveku. Pot med različnimi rasami, narodnostmi, kulturami in verami. Poiščimo jo in si drug drugemu voščimo karitas.
Poslovno poročilo je bilo sprejeto na strokovnem kolegiju 27. 2. 2008 in na Svetu Škofijske karitas Murska Sobota, 27. 2. 2008.
Jožef Kociper, generalni tajnik
p.s.
Pa še zadnja vesela novica je (zapisano 14. mareca 2008) , da smo dobili koncesijo za Dom Danijela Halasa Velika Polana za 60 mest.
Pa še zadnja vesela novica je (zapisano 14. mareca 2008) , da smo dobili koncesijo za Dom Danijela Halasa Velika Polana za 60 mest.
Besedo Karitas prevajamo v slovenščino kot »nesebična ljunbezen, dobrodelnost, spoštovanje, (... do bljižnjega),...« Beseda caritas je ženskega spola latinskega izvora in kot taka nesklonljiva.
.JPG&x=100)
