.JPG&x=200)
Pridi Sveti Duh
Naša vera zaznava Sv. Duha kot nedoumljivo skrivnost, ki pa vse oživlja in posvečuje. Greh človeštva, še posebej ošabnost, je kar na debelo prekril s pajčevino dinamično naravo Tretje Božje osebe. Ko Marija, kot mlado dekle, ob angelovem oznanjenju privoli, da jo obsenči moč Najvišjega, je v svoji veri pričela odstirati to veličastno podobo Svetega Duha, ki se je v vsej polnosti in moči na izreden način razodela v Jezusu Kristusu in v Binkoštni dvorani.
Sv. Duh ustvarja nove binkoštne dvorane, ki so naša srca. Ob apostolih in Mariji so bili v pričakovanju Svetega Duha v binkoštni dvorani navzoči tudi nekateri drugi Jezusovi prijatelji in vsi ti so enodušno vztrajali v molitvi. Evangelist Luka bi jih sicer lahko opisal pri drugih opravilih: Da so pripravljali mizo, ali sedeli in samo čakali prihoda Sv. Duha, oziroma se pogovarjali. Ampak ne, vztrajali so v molitvi. Mislim, da je to zelo pomembna oznaka ljudi, ki so v pričakovanju Sv. Duha. Za Cerkev je najpomembnejše, da moli. Duh veje kjer hoče in kakor hoče in ni se mu moč ustaviti. Dobro vemo iz Sv. pisma nove zaveze, da so apostoli pred kakšnim pomembnim dejanjem, (izbira apostola Matija, poslanstvo Pavla in Barnaba, postavitev diakonov) vedno molili. Molitev Cerkve je sposobna spreminjati, počasi, vendar dosledno tudi našo družbo v binkoštno dvorano. Včasih veje med ljudmi moč Svetega Duha, zopet drugič moč greha. Skrivnostna je moč milosti, pa tudi človeške nepredvidljivosti.
Maj in junij sta meseca podeljevanja svetih birm po nekaterih župnijah. Vsi, ki smo že prejeli ta zakrament, imamo zopet priložnost, da v sebi razžarimo moč Svetega Duha. Vsak na svoj način; eni z dobrimi deli, drugi z branjem Svetega pisma, z molitvijo rožnega venca, tudi z askezo, vsi pa z molitvijo, s spovedjo in poslušanjem Božje besede ter vrednim prejemanjem svetega obhajila. Božji darovi so mnogoteri, le seči je treba po njih.
+ msgr. dr. Peter Štumpf
murskosoboški škof
.JPG&x=100)
