ZADRAVEC S. MILENA ? IZRAEL ? 2.4.2012

Vem, da imaš sedaj veliko dela, ker je čiščenja vedno več ... tudi jaz bi morala nekaj urediti, bodisi v pisarni, bodisi v sobi in tako naprej ... bo prišel čas tudi za to delo ...
Včeraj - na Cvetno nedeljo - ni bilo samo zelo lepo, ampak neizmerno lepo ... Več kot 11.000 ljudi se je zbralo v Betfage od koder smo v procesiji romali proti Jeruzalemu ... Vsi, tudi otroci, so bili kot škrjančki, peli, plesali, igrali, mahali. Jaz sem bila z našimi in s tistimi iz Cremisana, med salezijansko skupino: bogoslovci iz mnogih držav ... Kitari seje na koncu utrgala struna, boben ? kot tisti iz Afrike ? je proizvajal glas udarcev. Mene pa sedaj leva roka boli in je malo vijolična, ker sem razen petja, spremljala vse z rajanjem in igranjem na instrument, ki ne vem, kako se imenuje. Okrogel je in ima tu in tam dva majhna pokrovčka, ki zvončkljajo, ko se gibljejo, za gibanje pa mora nekam udarjati ... in jaz sem udarjala na dlan leve roke ... tako nekako je zgledalo kot je v Zeffirelijev filmu, ko pleše hčerka od Herodiade. Tudi muzika je podobna, samo gibanje mojega telesa v plesu in vseh, ki smo bili skupaj v tej skupini, je bolj preprosto izražalo salezijansko oratorijansko gibanje.
Pred nami je bila skupina mladine iz Amerike. Ker smo peli v angleščini, sem jih povabila, da se nam pridružijo. Prepevali in plesali smo po celi cesti od Betfage do Jeruzalema ... pa to ne samo naša skupina. Ogromna množica je rajala in prepevala: Hozana!
Veliko župnij iz cele Svete Dežele - tudi iz Palestine - je prišlo ... Izrael je vsem dal dovoljenje in tako so prišli tudi muslimani, ki so na svoji način izkoristili dovoljenje - morda so šli v mošejo.
Meni se je zdelo, da spremljamo živega Kristusa - Mesijo v Jeruzalem ... Razlika med prvim zgodovinskim vhodom je bila v tem, da nas je bilo mnogo več kot takrat in da smo svobodno peli našo pripadnost Njemu - Kralju - Odrešeniku ... in v naslednjih dneh ne bomo kričali: ?Križaj GA!?, čeprav tudi takrat ni bila ista skupina, ki je spremljala Kristusa v Jeruzalem; Jeruzalemčane je obšla panika in zbeganost ob novici, da prihaja Nazarečan v mesto, ti ljudje so kričali na Veliki petek, da naj Ga križajo ... množica, ki ga je spremljala je morda že odšla na domove v Galilejo ...
Skupina ameriških mladincev je čudovito pela in kot v 'bansu' klicala "King of Kings" ... Kralj kraljev Jesus! Vesoljna dimenzija tega kralja se je razlegala po celem Jeruzalemu ... Ljudje iz vseh kontinentov, različnih potez, barv, starosti, etnije, političnih in tudi verskih stališč ... vse je slavilo našega Kralja, ki je ponižno, tiho, ljubeznivo, samo z ljubeznijo strl vse instrumente sovraštva in nas združil v eno samo himno Večnemu Bogu. Glasovi, roke, jeziki, srca, oči, vse je 'brstelo ' v novem duhu ... Cesta od Betfage do Jeruzalema je bila nabito polna in procesija je trajala več kot 4 ure ...
V mojo butarico sem vpletla rdeč nageljček; če se bom slučajno srečala z našimi romarji, bodo v tem nageljčku prepoznali nekaj slovenskega ... Težko verjetno, da se bomo srečali med množico. Pozabila sem mobitel doma - sicer ga niti dosti ne rabim - ampak tokrat sem hotela telefonirati patru Petru za lokalizacijo skupine ... tako jih nisem srečala ... naj bo.
upam, da so doživeli tudi oni globoko veselje univerzalnega odrešenja ...
Še oslička ni manjkalo; zagledala sem ga na razcepu Getzemanske poti, kjer je nek fant, oblečen v belo tuniko in rdeč plašč - na videz kot Kristus na nekaterih podobicah ... policija in redarji procesije so mu prekrižali pot ... prepovedali so mu pot med vernike ... pletena torba, ki jo je nosil, je bila preveč natrpana in morda sumljiva ...
Mi smo pa nadaljevali do bazilike sv. Ane - kjer nam je patriarh Faouad Twal dal blagoslov s križem ... Rajanje, petje in muzika se je nadaljevala do pozne ure, medtem pa so tudi skavti 'preplavili' ceste in onemogočili promet s svojim pohodom po cestah okrog Jeruzalemskega 'starega' obzidja. S svojimi piščalkami in bobni pa napolnili še nebo, na katerem so že mežikale prve zvezdice. Naša sestra Dulce, ki je prihajala iz Rima za organizacijo svetopisemskega tečaja, je uporabila več časa za dosego naše hiše, kot od letališča do Jeruzalema ...
Oh, pozno je že, zato vas ne bom mučila s podrobnostmi ... samo, da veste, da sem tudi letos, kljub čudnim bolečinam v nogi, bila med množico, vam poslala blagoslov in veselje ob SLOVESNEM VHODU NAŠEGA KRISTUSA V JERUZALEM. Ko sem z veliko palmo prečkala cesto, je prometnik dejal: ?Oh kako pa to, palme so naše, to je naša tradicija ob našem prazniku Tabernakljev - Barak ? Šotorski praznik?... na kar sem hitro odgovorila: ?Tradicija se nadaljuje in dobiva polnost v realnosti dogodkov na drug način!? Le kaj je razumel ob tej izjavi, sem se spraševala še pozneje; kako dolgo bi se lahko poglabljala v to skrivnost, skoraj prepričana, da bi on ostal pri svojem ...
Otroci, ki so naslednji dan prišli v šolo in občudovali dolgo palmo na vhodnih vratih (doma smo vedno dali butarico na mesto, kjer je bil blagoslov najbolj bil potreben), so hitro doumeli veselje ob novem življenju in kdo je tisti, ki nam ga daje ... prav tako kot tisti, ki so mu klicali: ?Pozdravljen naš učitelj, nas Gospod, Sin Davidov, ki prihaja v imenu Očetovem ... Blagoslovljen, ki prihaja v imenu Gospodovem!? Čim bolj so kričali, tem bolj so se veliki in mali duhovniki jezili nanje ... tudi učenci so jim skoraj prepovedovali ... Gospod pa jih je poklical k sebi, jih objel, blagoslovil in jih pohvalil.
Sedaj pa barvamo, barvamo jajčka. Še kak dan in jih bodo odnesli domov kot velikonočna jajčka, po volji pobarvana s svetlimi barvami, kot je sonce, ki nam daje življenje ... novo življenje v VSTALEM KRISTUSU.
To želim tudi vam ...
s. Milika

Ankete

Katera župnijska cerkev je na naslovnici Stopinj 2026?
Dolenci	0	0%
Mala Nedelja	0	0%
Kuzma	12	100%
Hotiza	0	0%
Cezanjevci	0	0%
Kobilje	0	0%
Pertoča	0	0%
Skupaj glasov:	12

Ostale ankete