Škofija Murska Sobota
Škofija Murska Sobota

SPLETNE POVEZAVE ŽUPNIJ

MISEL DNEVA

"Če bi se kdaj poglobil v to, kakšna vrednota je Bog, kakšna brezmejna ljubezen in dobrohotnost, ti srce ne bi dalo, da bi se odvrnil od njega." B. sl. Alojzij Kozar

Božja beseda


Vir: www.hozana.si

ANKETA

Pod katerim geslom obhajamo 100-letnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom?
  Prekmurje živi
  V srcu Prekmurja
  Zlati mostovi
  Skupaj čez zlati most
  Odprite vrata Kristusu
  Stopinje do ljudi
rezultati anket

2006  2007  2008  2009  2010  2011  2012  2013  2014  2015  2016  2017  2018  2019  
januar  februar  marec  april  maj  junij  
julij  avgust  september  oktober  november  december  

Velikonočna vigilija - škofova pridiga

sobota, 31.03.2018


Pridiga soboškega škofa ordinarija msgr. dr. Petra Štumpfa pri velikonočni vigliji na veliko soboto, 31. marca 2018 v soboški stolnici.

 

Dragi bratje in sestre!

Kdor ni bil v zaporu ali kdor ni bil v vojski, ne ve, kaj je to svoboda. Najtežje za človeka je, ko se mora podrejati disciplinskim zahtevam, ki so mu vsiljene zato, da ga spremenijo v sistem, ki funkcionira. Temu se reče pranje možganov. Mislimo, da je zapor nekaj, kar je sestavljeno iz visokega zidu, bodeče žice, sivih stavb z rešetkami na oknih in pusto dvorišče, na katerem se občasno pojavijo zaporniki, ki gledajo okrog na oborožene paznike, ki jih opazujejo in samo razmišljajo, kako bi čim prej prišli na svobodo. Zapornik ne misli na to, da bi po prestani kazni bil kaj boljši, ampak misli, kdaj bo zunaj tega zidu.

Obstajajo pa tudi takšni zapori, kjer ljudje ne mislijo, da so v zaporu. Prepričani so, da so svobodni in najsrečnejši ljudje na svetu. Ti zapori so zastraženi z državnimi mejami in družbenim nasiljem, ki ga opravičuje ideologija diktatorja, ki vodi takšno zaporniško državo. V državah, ki so v bistvu samo zapori, za večino ljudi svoboda pomeni samo to, da so v takšni državi. Ne morejo vedeti, kako živijo ljudje v demokratičnih državah. Proces osvobajanja takšnih ljudi je strahotno naporen, dolg in boleč. V to osvobajanje se največkrat vmeša nasilje, ki za seboj zgradi še hujše zapore, kot so bili tisti, zaradi katerih se je to nasilje pojavilo. Ljudje se znajdejo v situaciji novega, bolj groznega nasilja. Slovenci smo to izkušnjo doživeli in je še nismo preživeli. V sebi še ne nosimo svobode, ker še nismo bili osvobojeni od medsebojnih delitev in sovraštva, s katerim smo se zastrupili. Na družbeni sceni se sprava ovija v meglo vse večje oddaljenosti, ki v duše reže prepričanje, da sprava ni potrebna češ: zakaj bi obujali spomine in odpirali stare rane?

Slovenski škofje so mi dali mandat, da sem vpričo njih na nedavnem obisku Ad limina prosil svetega očeta papeža Frančiška, če bi lahko prišel v Sloveniji vsaj za en dan, da bi nam pomagal k narodni spravi. Papežu sem dejal, da ga imamo radi vsi ? verni in neverni. Povsod kamor pride, povsod ljudi spodbuja k miru in spravi.

Sadovi papeževih obiskov in besed, ki jih slišijo narodi po svetu, so zelo opazni in dajejo upanje. Papež Frančišek je pokazal zanimanje, da bi v Slovenijo prišel, kajti majhni narodi so mu pri srcu in tudi Slovenijo ima rad.

V  papežu Frančišku lahko vidimo novodobnega Mojzega, ki je nekoč izpeljal svoje ljudstvo iz egiptovskega suženjstva. Izhod v svobodo je bil za to ljudstvo sila naporen in tudi boleč. Trpel je Mojzes, ker je težko prenašal breme vodenja in trpeli so ljudje, ker so za seboj še vedno vlekli navade suženjstva. Svoboda ljudem ni bila najvišja vrednota, ampak varnost in sigurnost ob polnih loncih egiptovskega mesa in čebule. Bog sam je moral Mojzesu pomagati pri vodenju tega ljudstva.

Izhod Izraelcev iz egiptovskega suženjstva je prapodoba izhoda vseh ljudi iz greha in smrti. Tudi pri tem izhodu iz greha in smrti je moral nastopiti Bog, ki je iz nebes poslal svojega Sina. Kot je Mojzes s svojo palico udaril po vodi Rdečega morja in ga razdelil, da so Izraelci lahko šli po suhem v svobodo, tako je Jezus s križem udaril smrt in jo razklal, da je rešil vse mrtve za izhod v večno življenje v nebesih (prim. 2 Mz 14, 15-15, 1). Velika noč je razodetje Kristusove moči nad smrtjo in grehom. To noč se smrt umika zarji Kristusovega vstajenja. In tej veličastni zmagi smo bili pridruženi s svetim krstom. S krstom umiramo v Kristusu, da bi v Njem živeli. To je umiranje starega, grešnega, človeka in je vstajanje v Kristusu novega človeka.

Na to sveto vigilijo velike noči se Cerkev raduje Kristusovega vstajenja. V to radost Cerkev vključuje tudi Saro Šiftar, ki bo sedaj krščena v vstalega Kristusa. Sara s krstom vstopa v novo svobodo, ki je prosta greha in smrti. Če bi se kdaj ta svoboda skalila, jo bo vedno lahko obnovila v obžalovanju, kesanju in spovednem odpuščanju. Kristus je čudovit, ker vedno osvobaja. Nikdar se ne utrudi. Njegova ljubezen do nas nikdar ne popusti. To daje smisel našemu življenju.

V veri smo skupaj hodili v tem postnem času: Bog hvala in hvala vam. V veri smo skupaj hodili tudi v tem svetem tednu: Bogu hvala in hvala vam. Toda pot se nadaljuje. Sedaj se nam bo pridružila tudi Sara

Bogu hvala in hvala Andreji Vidic Hajdinjak, ki bo prejela zakrament svete birme, da bo lahko v moči darov Svetega Duha poiskala možnosti in načine, kako živeti in pričevati Kristusa. Prerok Samuel je Davida mazilil z oljem iz roga, da je postal kralj nad Izraelom. Saro in Andrejo bo škof tudi mazilil s sveto krizmo iz roga, da bosta deležni neminljivega dostojanstva Božjega otroka, ki neskončno presega vsako kraljevsko dostojanstvo na zemlji.

Vsi, ki smo bili že krščeni, na to sveto vigilijo velike noči še enkrat izpovejmo svoje krstne obljube. Skupaj z novokrščenko Saro in birmanko Andrejo se tako vračamo na začetke poti naše osvoboditve od greha in smrti. Vračamo se tja, kjer smo nekoč kot otroci doživljali objem nebeškega Očeta.

Vam, vašim domačim, predvsem pa ostarelim in bolnim voščim radost ob spoznanju, da nas vstali Gospod Jezus Kristus ima zelo rad. On nas ne pušča samih, saj nas je dokončno združil s svojim vstajenjem od mrtvih.

Naj vam bodo blagoslovljeni, veseli in upanja polni velikonočni prazniki!

 

+ msgr. dr. Peter Štumpf, soboški škof

 

 

Škofija Murska SobotaŠkofija Murska SobotaŠkofija Murska SobotaŠkofija Murska SobotaŠkofija Murska Sobota

Napovednik


 torek, 01.01.2019 - torek, 31.12.2019

Dom duhovnosti Kančevci - program

v letu 2019 več ...


 torek, 01.01.2019 - sreda, 01.01.2020

Duhovna oskrba v soboški bolnišnici

Bolnišnični kaplan  je na voljo v nujnih primerih na tel. št. 070 79 79 67 več ...


 sobota, 09.03.2019 - ponedeljek, 09.12.2019

PRIPRAVA na zakon

Priprava na zakon v Škofiji Murska Sobota več ...


 sreda, 01.05.2019 - petek, 31.05.2019

Šmarnice - Panonski cvetovi za Marijo

V pripravi na obhajanje 100-letnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom bodo spregovorile tudi letošnje šmarnice. več ...


 torek, 21.05.2019

Halasov shod

V Veliki Polani več ...


 sobota, 25.05.2019

Zahvalni dan slepih in slabovidnih Slovenije

V soboto, 25. maja 2019, v baziliki Matere Usmiljenja v Mariboru več ...


 nedelja, 26.05.2019

Majniško srečanje cerkvenih pevcev

Vabljeni na majniško srečanje cerkvenih pevcev in skupin ljudskega petja več ...


 sreda, 29.05.2019

Prva Kozarjeva ura

Molitvena ura za beatifikacijo B. sl. Alojzija Kozarja, za katerega poteka škofijski postopek za kanonizacijo več ...


 sobota, 15.06.2019

51. narodno romanje bolnikov, invalidov in ostarelih k Mariji Pomagaj na Brezje

Letošnje romanje bo vodil mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl. več ...


 sobota, 17.08.2019

Slovesno čez zlati most

Sv. maša ob 100-letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom - Beltinci, 17. avgust 2019 več ...

Celotni seznam napovedi