Večne zaobljube - pridiga

sobota, 22.10.2016

Večne zaobljube s. Barbare Poredoš HMP, 22.10.2016 ? soboška stolnica

Jer 31, 1-6; Psalm: Le v Bogu umiri se moje srce; 1 Kor 9, 19-23; Evangelij: Mt 5, 1-12a

V Gospodu Jezusu vas z veseljem pozdravljam sestra Pavla Batagliola, članica vrhovnega sveta Družbe sester Hčera Marije Pomočnice; sestra Damijana Tramte, višja predstojnica sester Hčera Marije Pomočnice v Sloveniji in na Hrvaškem; višji predstojnik salezijancev v Sloveniji, Vojvodini, v Črni gori in na Kosovem,  mag. Janez Potočnik; sestra Simona Komar, ravnateljica sester Hčera Marije Pomočnice v Soboti; gospod Goran Kuhar, stolni župnik; gospod Marko Avsenik, župnik župnije sv. Helene Dolsko; sestre Hčere Marije Pomočnice, sobratje duhovniki, redovniki in sestre redovnice; oče sestre Barbare, prof. dr. Pavel Poredoš; gospa mama Ljuba; brat dr. Peter in soproga dr. Saša; draga nečaka Miha in Tina, sorodniki in prijatelji sestre Barbare, spoštovani bratje in sestre!

Soboška župnijska in sedaj stolna cerkev sv. Nikolaja ne pomni, da bi bila priča redovne izpovedi večnih zaobljub mladega dekleta. Tukaj smo že doživeli škofovsko posvečenje nadškofa Marjana Turnška, diakonska in duhovniška posvečenja, pred kratkim pa tudi večne zaobljube minorita Antona Borovnjaka. Danes pa smo končno dočakali dan, ko je v to stolno cerkev skupaj z nami vstopila prof. Barbara Poredoš, doma iz župnije sv. Helene Dolsko, da Kristusu podari svojo ljubezen za vso večnost. Ta stolna cerkev je tudi kraj, je  mnogo let oznanjal Božjo besedo in delil svete zakramente stric sestre Barbare, župnik, dekan in prelat častitega spomina, gospod Martin Poredoš. Prepričani smo, da je prav on tisti, ki je v nebesih mnogo, mnogo izmolil ta milostni trenutek za nečakinjo sestro Barbaro in za vse nas.

Ob novih mašah se nekaterim rado vsiljuje vprašanje: ?Kako to, da tudi simpatični fantje stopajo pred oltar?? Kar nekajkrat sem slišal odgovor: ?Bog je vreden najbolj simpatičnih fantov.?
Danes pa se nekaterim vsiljuje vprašanje: ?Kako to, da pa tudi simpatična dekleta delajo redovne zaobljube?? Dajem odgovor: ?Bog je vreden najbolj simpatičnih deklet.?

Vsak človek si zase želi najboljše, zato si poskušamo življenje uravnavati tako, da nam je res lepo. Nekaterim to uspeva zelo dobro, drugim pa to ne uspeva najbolje. Različna pojmovanja imamo o tem, kaj je dobro in kaj je manj dobro.  Enim je dobro, če si najdejo moža ali ženo po svojem srcu. Drugim je dobro, če niso poročeni. Enim je dobro, če delajo za druge. Drugim je dobro, če delajo samo zase. Enim je dobro, če imajo vsega dovolj. Drugim je dobro, če so od vsega prosti. Enim je dobro, če ustvarjajo velika dela. Drugim je dobro, če ustvarjajo majhna dela. Enim je dobro, da živijo z drugimi. Drugim je dobro, če živijo sami. Za vsem tem pa se skriva nemir srca, ki išče vedno in povsod svojo pomiritev.

Sestra Barbara je za praznik večnih redovnih zaobljub sama izbrala Božjo besedo in nam tako daje odgovor, kje pa je ona našla pomiritev za njeno srce. Ozrla se je k nemirnemu preroku Jeremiju in k nemirnemu apostolu Pavlu. Jeremija in Pavel, oba sta bila Božja glasnika. Jeremija je dobrih petsto let pred Kristusom doživel popolni moralni, duhovni in tudi družbeni propada Izraela. Bog je poklical Jeremijo v preroško službo, da bi z besedo opozoril Izraelce, naj se vrnejo nazaj na pot zaveze z Bogom. Nihče ga ni poslušal, ne kralj Sedikija ne ljudstvo. Jeremija je ostal osamljen. Lahko bi ga imenovali ?prerok osamljenosti in nerazumljenosti?. Dobro je vedel, da bo njegovo ljudstvo moralo v babilonsko suženjstvo, če se ne bo spreobrnilo od svojih krivih, malikovalskih poti. Ljudstvo se ni spreobrnilo, in je zato moralo oditi v suženjstvo. Jeremija pa ni izgubil upanja v Božjo naklonjenost in v boljšo prihodnost ljudstva. Jeremija Izraelu napoveduje boljše čase. Bog nikoli ne zapusti svojega ljudstva. Tudi v suženjstvu Bog ohrani svoje ljudstvo pri življenju in ga privede nazaj v obljubljeno deželo, da bo spet takšno ljudstvo, kot je lepa mladenka, ki je ozaljšana z raznimi lepotili in obdarovana z blagostanjem (prim. Jer 31, 1-6).


Sedanji časi so precej podobnim Jeremijevim časom. Moralne in duhovne neurejenosti je povsod veliko. Mir in blagostanje sta ogrožena. Voditelji narodov so preroki mnogih besed, a kratkotrajnih rešitev. Za ljudi je težko. Za mlade je najtežje. Koga naj poslušajo? Komu naj verjamejo? Koga naj se oklenejo? Mnogi so kot begavčki, ki tekajo zdaj sem zdaj tja. Iščejo svoj mir srca, pa ga ne morejo najti. Tudi sestra Barbara je otrok tega časa. Veliko je iskala. Veliko molila. Veliko se spraševala: Kam naj gre? H komu naj gre? Kje bi lahko našlo njeno srce svoj mir? Srce vedno hrepeni. Srce vedno išče ljubezen, da bi dajalo ljubezen. Nimamo neštetih življenj. Imamo samo eno življenje, ki se ne ponovi. To življenje ima svoj tek, ki ga določajo leta. Če srca ne umiriš, si vse izgubil. Mnogim srce umiri šele smrt. Življenje pa je po svoji naravi lepo, saj prihaja od Boga. Vse, kar prihaja od Boga, s seboj prinaša mir. V Bogu ni nemira. V srce lahko prinese popoln mir samo Bog.

Sestra Barbara bo izpovedala večno zaobljubo čistosti duše, razuma in telesa. To ne pomeni, da se odreka svoji ženski naravi. Še manj pa pomeni, da se odreka biti mati. To pomeni, da bo vse življenje bojevala svoj boj za mir srca. Še vedno ostaja ženska, vendar bo v duši dajala prednost Bogu. Še vedno bo intelektualka, vendar bo v svojem razumu dajala prednost Bogu. Še vedno ostaja simpatična, vendar svoj značaj, svoja čustva in svoje telo posveča Bogu. Posvečena čistost sestro Barbaro napravlja povsem podobno Kristusu, ki je bil svoboden od vsega, da bi bil prost za vse. Z večnimi zaobljubami sestra Barbara postaja samo Kristusova, da bi lahko mnogim mladim posredovala Kristusovo življenje. V Kristusu bo sestra Barbara mati mnogih ljudi.

Naše življenje določa mnogo stilov.  Poznamo modne stile. Poznamo glasbene, slikarske, stavbarske stile. Poznamo književne stile. Tudi v načinu življenja poznamo stile: meščanski stil, vaški stil, kmečki stil, delavski stil. Celo pri papežih prepoznavamo stile: Benediktov stil, Frančiškov stil. In končno tudi v redovništvu imamo stile: kapucinski, minoritski, frančiškanski stil, jezuitski stil, salezijanski stil. Vsak človek ustvarja svoj stil in tudi stil določa vsakega človeka. Mnogo je stilov in vsak ima neko svojo značilnost.
Sestra Barbara ima salezijanski stil. Kaj to pomeni? Kod redovnica, ki pripada Družbi Hčera Marije Pomočnice, že sedaj živi in dela v stilu sv. Janeza Boska, očeta in učitelja mladine iz Turinu in v stilu sv. Marije Mazzarello iz Morneseja v Italiji. Oba stila ustvarjata družinskega duha. Sestre družinski duh imenujejo tudi ?morneški duh?. Kaj pomeni salezijanski ali morneški duh? To je življenjski stil, ki temelji na življenju v skupnosti sester, ki se trudijo, da bi bile druga do druge ljubeče in pozorne. Pri tem si vse delijo: bivanjske prostore, hrano, avto, če ga seveda imajo, računalnik, včasih celo mobitel in še mnogo drugih reči.

Sestre si delijo tudi duhovne dobrine: skupaj molijo, skupaj so pri sveti maši, skupaj opravljajo duhovne obnove in druge pobožnosti. Sestre si delijo tudi prosti čas: skupaj gredo na sprehod, skupaj so na počitnicah, skupaj so na rekreaciji. Sestre si delijo celo čustva: skupaj so vesele, skupaj so žalostne. Skupaj so zadovoljne, skupaj so hvaležne. Skupaj so navdušene, skupaj so zaskrbljene. 

Zakaj takšen stil? Sestra Barbara nam odgovarja z evangelijem, ki smo ga danes poslušali. Njej pomenijo sestre prvi ?blagor?. V vsaki redovni skupnosti so vedno različne osebe: ene so preproste, druge so bolj preračunljive; ene so vesele, druge so bolj zaskrbljene;  ene so krotke, druge bolj vihrave; ene so pravične, druge so bolj popustljive; ene so usmiljene, druge bolj stroge; ene se borijo za čistost, druge mislijo, da s tem nimajo težav; ene so miroljubne, druge so bolj nemirnega duha.

Na tem svetu nikjer ni popolne skupnosti: ne v zakonu in v družini in ne v redovnih hišah. Vsako skupnost je treba ustvarjati. Sestra Barbara bo izpovedal tudi zaobljubo uboštva. V tej zaobljubi hoče biti podobna ubogemu Kristusu, ki ni imel, kamor bi glavo naslonil. Zaobljuba uboštva ni zaobljuba revščine, ampak je zaobljuba, ki pomeni, da srce hoče deliti vse dobrine z drugimi sestrami v skupnosti. Pomeni, da vsem privošči to, kar vsem daje Kristus. In kaj daje Kristus vsem? Daje sebe! Tako tudi sestra Barbara z zaobljubo uboštva vsem hoče pokazati na Kristusa, ki daje sebe!

Na vprašanje, kaj pa bo počela sestra Barbara kot redovnica, nam ona sama odgovarja s prvim pismom apostola Pavla Korinčanom. Pavel je najprej bil Savel, ki je močno preganjal Kristusovo Cerkev. Ko pa je na poti v Damask doživel izkušnjo Kristusa, je zavrgel sebe in svojo kariero v judovstvu in se podal na povsem novo pot. Postal je Pavel, oznanjevalec Kristusovega imena. Pavel je bil osvobojen od vsega, da je lahko postal služabnik vseh. Ni se več oziral na nikogar in tudi bal se ni nikogar, samo da bi vse pridobil za Kristusa.

Če je bilo potrebno je tistim, ki jih je hotel pridobiti za Kristusa, postal ponovno Jud in tistim, ki so se oklepali starozavezne postave, je prinašal Kristusovo postavo ljubezni do Boga in bližnjega. Pavel je bil pripravljen postati slaboten s slabotnimi, da bi tudi slabotne pridobil za Kristusa. Pavel je zaupal v obljube evangelija, da bi jih bil tudi sam deležen (prim. 1 Kor 9, 19-23). Moramo biti pozorni na nekaj. Pavel ni delal zase. Delal je za rešitev drugih. Pavel pravi, da je vsem postal vse, da bi jih nekaj zagotovo rešil (prim. 1 Kor 9, 22b). Pavel je vse stavil na obljubo nagrade v nebesih.

Tudi sestra Barbara svoje redovniško življenje in poslanstvo stavi na to, da bi vsaj nekaj ljudi rešila za nebesa in da bi tudi sama prišla v nebesa. Zato bo izpovedala tretjo zaobljubo in ta je: zaobljuba pokorščine. Sveti Janez Bosko in sveta Marija Mazzarello sta svojo voljo predala mladim, da bi jih vsaj nekaj tako rešila za nebesa. Predati svojo voljo mladim pomeni dati na razpolago mladim svoje talente in življenjske moči. Pri tem bodo pri sestre Barbari vse življenje predstojnice igrale odločilno vlogo. Zakaj? Predstojnice so znamenje Kristusove volje, ki jo daruje svojemu nebeškemu Očetu. Kristus je bil pokoren Bogu Očetu vse do smrti, smrti na križu, da bi nas tako osvobodil od greha na nas napravil sposobne za nebesa. Samo Kristusova pokorščina sestri Barbari garantira, da bo lahko varno nekatere mlade rešila za nebesa. Brez Kristusove pokorščine tega poslanstva ni mogoče opraviti. Po svoji službi imajo predstojnice garancijo Svetega Duha, da sestri Barbari v moči zaobljube pokorščine pomagajo razločevati kraje, ljudi in načine, s katerimi bo lahko mladim pomagala priti do nebes.

Večne redovne zaobljube sestre Barbare nam danes prerokujejo: Vsak naj išče svoj mir v Bogu. Poti so lahko različne, vendar vsak mora napraviti svoj korak. Nihče ne more namesto mene napraviti koraka, ki vodi do miru v Bogu. To moram storiti samo jaz. Lahko si med seboj pomagamo na mnoge načine, vendar samo jaz moram storiti ta korak. Upamo in prosimo Boga, da bi ta slovesnost večnih zaobljub sestre Barbare opogumila kakšno dekle, da bi šlo po njeni poti.

Dragi oče in draga mama sestre Barbare. Vajini hčerki sta podarila življenje in ji omogočila razvoj mnogih talentov. Največji talent, ki sta ji ga pomagala odkriti in razviti, je talent vere. Ta talent je z vajino molitvijo in žrtvijo pridobil še sijaj redovništva. Vajina Barbara, danes še bolj postaja vajina. Barbarino srce je našlo svoj mir v Božjem srcu. Tako bo Barbarino srce še bolj lahko ljubilo in razumelo očeta in mamo. Nimata samo svojega doma. Imata mnogo domov. Tam, kjer bo Barbara, tam sta doma.

V salezijanski družini se vse dela samo z Marijo Pomočnico. Tako sedaj kličemo na pomoč nebeško Mater Marijo, da ona predstavi Bogu sestro Barbaro in jo pospremi do izpovedi večnih redovnih zaobljub. Tudi za sestro Barbaro naj vedno velja: O, Marija Pomočnica, bila si in boš nam ti.

Sestra Barbara! Sedaj pa vstanite in pojdite na Sion, h Gospodu, našemu Bogu. Marija Pomočnica, sveti Janez Bosko, sveta Marija Mazzarello, vsi salezijanski svetniki in svetnice gredo z vami. Tudi mi gremo z vami!

- amen

Sobota, 22.10.2016               +Peter Štumpf    sdb.
Soboški škof