Škofija Murska Sobota
Škofija Murska Sobota

SPLETNE POVEZAVE ŽUPNIJ

MISEL DNEVA

"To, kar Jezus uči – je skoraj nasprotje našim željam – daje pa srečo! Pomeni ljubiti vse in vse božje stvarstvo ter se veselite, da je." B. sl. Alojzij Kozar

Božja beseda


Vir: www.hozana.si

ANKETA

O čem govorijo Zlata zrna v 97. številki škofijskega glasila Poti k Bogu?
  o jeseni
  o stvarstvu
  o domovini
  o očetovstvu
  o materinstvu
  o duhovnih poklicih
  o starševstvu
  o veri
rezultati anket

2006  2007  2008  2009  2010  2011  2012  2013  2014  2015  2016  2017  
januar  februar  marec  april  maj  junij  
julij  avgust  september  oktober  november  december  

100-letnica rojstva božjega služabnika Danijela Halasa - Črensovci, 25. junij 2008

sreda, 25.06.2008


Škofija Murska Sobota je na dan državnosti in na dan druge obletnice posvečenja prvega škofa dr. Marjana Turnška obhajala osrednjo slovesnost v Halasovem letu – stoletnico rojstva božjega služabnika Danijela Halasa. 24. junija 1908 je bil rojen Danijel Halas in naslednji dan krščen v črensovski župnijski cerkvi. Ob 100-letnici njegovega rojstva in krsta se je zvrstilo kar nekaj dogodkov. Po župnijah je potekala molitvena tridnevnica v pripravi na osrednjo slovesnost, otroci so že prej pri verouku spoznavali božjega služabnika, v kakšni župniji so pripravili še razstavo o njem ali se ga spominjali na drug način.
V sredo, 25. junija, so zablesteli Črensovci. V prenovljeni župnijski cerkvi Povišanja svetega Križa se je ob 16.30 začela molitvena ura pred Najsvetejšim, ki jo je vodil domači kaplan Simon Slana. Posamezne desetke svetlega dela rožnega venca so molili molivci iz domače župnije.
Ob 17. uri se je začela sv. maša, ki jo je prenašal tudi Radio Ognjišče. Sv. mašo je ob somaševanju več deset duhovnikov, ob postulatorju dr. Vinku Škafarju in generalnem vikarju msgr. Francu Režonju vodil soboški škof dr. Marjan Turnšek. Škofa in vse navzoče je pozdravil črensovski župnik Ivan Krajnc, ki je tudi sicer vodil vse priprave na slovesnost. Prvo berilo je prebrala redovnica, drugo pa duhovnik v madžarskem jeziku. V pridigi je škof med drugim poudaril odločitev Danijela Halasa, da bo sledil svojemu krstnemu poslanstvu, da ne bo živel zase, temveč za Boga in s tem za ljudi. Tej odločitvi je ostal zvest tudi v težkih časih vse do mučeniške smrti.
Škof je nato blagoslovil obnovljen krstni kamen, pri katerem je bil pred natanko sto leti krščen božji služabnik Danijel Halas. Blagoslovil je tudi kapelo, posvečeno fatimski Materi božji. Tako bo odslej v črensovski cerkvi poseben prostor za molitev, za spomin in duhovno povezovanje z Marijo in tudi z božjim služabnikom Danijelom Halasom.
Prošnje vernikov so izrekli predstavniki različnih župnij. Ena prošnja je bila izrečena tudi v madžarskem in ena v romskem jeziku.
Sledilo je prinašanje darov. Predstavnika lendavske dekanije sta prinesla krstno svečo in krstno knjigo župnije Črensovci, v kateri je zapisano ime Danijel Halas. Predstavnika soboške dekanije sta položila na oltar stari molitvenik Küzmičevo Knigo molitveno ter verski tisk iz Halasovega časa Marijin list, Marijikin ograček in Kalendar Srca Jezusovega. Predstavnika ljutomerske dekanije pa sta prinesla pateno s hostijami in kelih z vinom. Bogoslužje so bogatili združeni pevski zbori, ki jih je vodil maestro Marjan Potočnik.
Po sveti maši je sledila akademija z naslovom Sto let najlepšega klasa. Mladi in odrasli iz črensovske župnije so prikazali rast pšeničnega zrna, ki je zraslo v najlepši klas. Akademija je bila sestavljena v štirih vsebinskih sklopih. Najprej so prikazali duhovno okolje, v katerem je živel Danijel Halas. V nadaljevanju so prikazali zrna, ki so bila pred sto leti po zakramentu svetega krsta položena v duhovno gredico. Eno zrno je vzklilo in dozorelo v najlepši klas. O tem klasu so pevci otroških zborov pod vodstvom Tomija Bušinoskega zapeli pesem Najlepši klas. Peli so tudi pri vsej akademiji in spremljali dogajanje pri oltarju, kjer so mladi uprizorili pripravo zemlje, setev in dozorevanje klasa. V zadnjem prizoru so pokazali na Danijela Halasa, ki je delil kruh, ki se je razdajal ljudem in tako tudi sam postal kruh. 16. marca 1945 se je pustil do konca razlomiti. Danijela Halasa je zagrnila tema, odel se je v rdečo barvo mučeništva. Mladi so pred oltar prinesli veliko sliko božjega služabnika in tako povedali, da Danijel Halas živi. Vabi nas k polnosti življenja, vabi nas na pot darovanja.
Po prireditvi je sledilo druženje z okrepčilom, ki so ga pripravili domači verniki.

Besedilo: Lojze Kozar ml.

Zvok in foto: Roman Markrab

Galerija fotografij >>>

Pozdrav: župnik Ivan Krajnc >>>

Pridiga: škof msgr. dr. Marjan Turnšek >>>

Uvod v pozdrav miru: dr. Karel Bedernjak >>>

Uvod v Akademijo: dekan Lojze Kozar >>>

Povezava na RKC >>>

Pridiga: škof msgr. dr. Marjan Turnšek

Dragi duhovniki, p. dr. Vinko Škafar – postulator, člani škofijskega odbora za Halasovo razglasitev za svetnika, diakon, bogoslovci in semeniščniki, redovnice, cenjeni gosteje, dragi verniki zbrani tukaj v rojstni župniji in na krstnem kraju Božjega služabnika Danijela Halasa ter vsi, ki se tej slovesnosti pridružujete preko valov Radia Ognjišče, naj bo z vsemi vami Gospodov mir in mogočna Marijina priprošnja, kateri je duhovnik Danijel Halas tako zaupal! V veselo škofijsko praznovanje vključujemo tudi veselje ob prazniku naše državnosti in z veliko gorečnostjo izročamo Gospodu vsega stvarstva ob zahvali tudi prošnjo za nadaljnji blagoslov pri razvoju naše samostojne države in to naj se zgodi na priprošnjo našega Božjega služabnika.

Bogoslužni vrhunec Halasovega leta, ki smo ga v naši škofiji pričeli na praznik Jezusovega krsta, obhajamo danes prav na prostoru, kjer je na današnji dan točno pred sto leti krstitelj gospod Boltižar Vugrinčič, ob danes blagoslovljenem obnovljenem krstnem kamnu, krstil Danijela, komaj en dan starega petorojenca Martina in Katarine Halas. Ta otrok, ki je prav tukaj »stopil« v krstno vodo in bil prerojen v Kristusu, je tej krstni posvetitvi ostal zvest do konca, vse dokler ni spet skozi drugo kopel v lastni krvi, izprani v vodi Mure, pri Hotizi dopolnil svoje duhovniško poslanstvo z obroditvijo stoternega dobrega sadu mučeniškega pričevanja. Zato smo danes tukaj in se Bogu zahvaljujemo za zgled njegovega duhovniškega življenja; pa tudi da molimo, da bi proces za njegovo prištetje med svetnike čim hitreje uspešno stekel do konca. Da bo to mogoče, mora njegovo pričevanje vedno močneje pritegovati tudi nas, da ga bomo čim globlje spoznali in se ob njem spreobračali k svetosti, ki vedno bolj žari iz njega. Z velikim zaupanjem pa se moramo vedno bolj tudi zatekali k njemu in verjeti, da bo v naših stiskah posredoval za nas in izprosil čudežna znamenja Božjega delovanja med nami.

Božji služabnik Danijel kot eden najlepših klasov prekmurske žitnice je dober sad z dobrega drevesa v duhu današnjega evangelija. Evangelist Matej najprej sporoča Jezusovo opozorilo: »Varujte se lažnivih prerokov« (Mt 7,15). Na svetu so torej vedno lažnivi in pravi preroki. In da bi jih mogli razpoznati, je naš Gospod določil odločilno razpoznavno znamenje: »Po njih sadovih jih boste spoznali. /…/ Dobro drevo rodi dober sad, slabo drevo pa rodi slab sad« (Mt 7,16-17). Eden izmed razpoznavnih sadov lažnivih prerokov je dejstvo, da je razkorak med njihovimi besedami in dejanji njihova življenjska strategija, s katero si želijo nepoštenega uspeha v življenju: lepe besede, a slaba dejanja. Kot sad razkriva drevo, tako njih razkrivajo njihova dejanja. Govorijo kot Kristus, a ne delajo kot on. Če v tej luči gledamo na našega Božjega služabnika, lahko z veseljem ugotovimo, da je bil, in nam še vedno lahko je, pravi prerok: Halas je govoril in delal kot Kristus. Ni imel samo Sinova usta, ampak tudi Sinovsko srce. Kajti svetopisemski »dobri sadovi« so dejanja, ki prihajajo iz srca, ki je upodobljeno po Jezusovem, Sinovem, Srcu in zato ustvarjajo bratske in sestrske odnose med ljudmi. Halas je zapisal besedo: »Svet je kakor na smrt bolan bolnik. Kdo ga bo ozdravil? Samo On, ki je svet ustvaril. In to po svoji Cerkvi, ki je od Boga postavljena učiteljica narodov. Od nas katoličanov je odvisno ozdravljenje bolnega sveta. Mi moramo ponesti svetu blagovest. Ne samo z besedo: dejanja, življenje mora biti kvas, ki bo prekvasil svet. Zato se sami poglobimo, spreobrnimo. Vsak za sebe najbolj ve, kje je potreben spremembe. Pripravljeni moramo biti na velike preizkušnje, na žrtve, na mučeništva.« To je Halasova aktualizacija današnjega evangelija. Duhovnik Danijel Halas je dober sad, ki razodeva, da je drevo evangeljskega sinovskega in bratskega življenja dobro drevo, na katerega se lahko zanesemo, da ne more roditi slabih sadov.
Najboljše drevo, ki raste med nami je križ, saj z njega visi sad Božje in človeške ljubezni. Božji služabnik Halas mu pripada. To nam z gotovostjo razodeva njegova zadnja pot do njegove Kalvarije na bregu Mure. V naši duhovni viziji čutimo, da je tudi to pot upodobil po Gospodovi zadnji poti. Samo v neizpolnjeni želji ostaja hrepenenje, da bi nam kdo izmed storilcev pričeval o tem, kako je to pot prehodil, in bi to izpoved mogli kot svetinjo ohranjati zase in za bodoče rodove. A danes, ko stojimo ob njegovem krstnem kamnu, lahko z mirom ugotovimo, da je s to zadnjo potjo do konca izkazal ljubezen Bogu in ljudem, ki jim je kot duhovnik tako vdano pripadal, da kljub opozorilu »o smrtni obsodbi« ni hotel zbežati. Tako je izpolnil svoje krstno poslanstvo.
Prav pri tukajšnjem krstnem kamnu je postal Božji otrok, postal je ves božji; po krstu je pripadel povsem Bogu, tako kot se je to zgodilo vsakemu izmed nas. Kdor je krščen, naj ne bi več živel zase, za svoje interese in cilje, ampak za Božje. To je naravno za kristjana; vse drugo je proti pravi človeški naravi. Zato nas Halasov vzgled kliče, da ob njegovi stoletnici rojstva in krsta, tega drugega nadnaravnega rojstva, tudi mi obnovimo svoje krstno zavedanje in krstno pripadnost, in tako rodimo dobre življenjske sadove. Dragi bratje in sestre, po krstu ne pripadamo več sebi, zato tudi živimo za Boga, kar pomeni za bližnjega.
V letu družine nas tudi Halasove besede kličejo, da bi tudi zakonsko in družinsko življenje živeli po tem principu, torej ne zase in za svoje cilje, ampak za božje in bratov ter sester. Ko je pisal o stanju prekmurskih družin v času svojega delovanja, je predvsem poudaril pomembnost priprave na zakonsko in družinsko življenje ter potrebno vzgojo, ki so jo v ta namen dolžni dati otrokom starši. Takole pribije: »Družina je nekaj svetega /…/ Bog jo je ustanovil zato, da bi se v njej rodili otroci in se lepo vzgajali. Ako bi družine to svojo nalogo verno izpolnjevale, potem bi življenje na zemlji imelo vse drugačen obraz /…/ Od družin je odvisno, kakšni so ljudje. Dobre družine dajejo dobre ljudi, slabe družine slabe ljudi.« Zelo velik poudarek je dal vprašanju in poučevanju o spolnosti ter čisti pripravi na poroko ter sploh celostni pripravi na zakonsko in družinsko življenje. »Bodoči zakon in družinska sreča ali nesreča je odvisna od priprave na zakon,« je polagal na srce mladeničem in mladenkam. Čutiti je, da je preroško zaznaval, kaj bodo s seboj prinesle liberalistične ideje, s katerimi so se tudi prekmurski ljudje srečevali, ko so se razseljevali po Evropi; kmalu po so se naselile in razširile tudi na pomurskih tleh. In so ostale vse do naših dni, zato so Halasovi klici primerni in dobrodošli tudi danes. Naj vzpodbudi družine k razmišljanju o svetosti, vzvišenosti in pomembnosti družinskega življenja tale njegova misel: »Ko bodo družine zopet zdrave, rodovitne, verne, poštene, potem bo tudi življenje postalo lepše.«

Dragi bratje in sestre, dragi poslušalci pri radijskih sprejemnikih, pustimo se nagovoriti vzgledu Božjega služabnika duhovnika Danijela Halasa, ki je bil ves božji in je z življenjem izpričal vero v nekaj najbolj nenavadnega v vsej zgodovini: da je namreč Bog odgovoril na človekov upor z ljubeznijo in poslal k njemu svojega Sina; da so tega Sina ubili, a je vstal iz groba in tako človeku omogočil večno življenje; da nas nato ni zapustil, ampak ostaja z nami v Cerkvi, ki ji je obljubil neuničljivost. Svet nima bolj tolažilnega in čudovitega oznanila od tega. Halas je zanj zastavil vse svoje življenje in je še vedno živ, čeprav so ga ubili. Sprejmimo izziv stoletnice njegovega rojstva in krsta in tudi mi svoje v krstu posvečeno življenje povsem zastavimo za to oznanilo in obrodimo dober sad, po katerem bodo drugi lahko razpoznali dobro drevo krščanstva. S tem bomo dali tudi naši domovini in demokratični državi »nadstandard« krščanskih osebnih kreposti in vrednot! Amen!

Škofija Murska SobotaŠkofija Murska SobotaŠkofija Murska SobotaŠkofija Murska SobotaŠkofija Murska Sobota

Napovednik


 četrtek, 12.01.2017 - petek, 12.01.2018

Dom duhovnosti Kančevci

Program 2017 več ...


 četrtek, 21.09.2017

Halasov shod

V Veliki Polani več ...


 sobota, 23.09.2017

Lendava: Praznovanje ob Slomškovi nedelji

V Lendavi na Cerkvenem trgu ob kipu blaženega škofa Slomška več ...


 nedelja, 24.09.2017

Praznovanje Slomškove nedelje

v Mariboru več ...


 nedelja, 24.09.2017

Horvatnadalya – blagoslov spominskega znamenja

V župniji Körmend na Madžarskem bo blagoslov znamenja v spomin na nekdanjega tamkajšnjega kaplana Božjega služabnika Alojzija Kozarja. več ...


 petek, 29.09.2017

Prva Kozarjeva ura

vsakega 29. v mesecu molitvena ura za beatifikacijo B. sl. Alojzija Kozarja, za katerega poteka škofijski postopek za kanonizacijo več ...


 petek, 29.09.2017 - petek, 13.10.2017

Vpis na Katehetsko pastoralno šolo

in informativni dnevi ... več ...


 torek, 03.10.2017 - sobota, 07.10.2017

Škofijsko romanje v Fatimo

ob 100-letnici Marijinih prikazovanj v Fatimi več ...


 petek, 06.10.2017 - sobota, 18.11.2017

750-letnica omembe stare turniške cerkve

Molitveni shodi v Turnišču – ob 750-letnici omembe stare turniške cerkve bodo shode vodile župnije, ki so bile nekoč del turniške pražupnije več ...


 nedelja, 08.10.2017

Kozarjevi dnevi - Srečanje cerkvenih ljudskih pevcev

v Odrancih več ...

Celotni seznam napovedi