Z Marijo za duhovne poklice
Starši močno določajo osebnost otroka. Če je mati mirna, se otrok počuti varnega. Če je oče ljubeč, se otrok počuti sprejetega. Ob prazniku Marijinega rojstva v premišljevanju o tem, kdo in kakšna je bila Marija, takoj začutimo zdravo družinsko okolje, v katerem se je Marija rodila in odraščala. Če bi Jaohim in Ana bila zdraharska ali ljubosumna zakonca, ta težavnost seveda Marije ne bi mogla obiti. Marija iz ranjene družine bi zelo težko bila Božja Mati. Sicer pri Bogu ni nič nemogoče, vendar si ni hotel privoščiti tveganja s takšno materjo, ki ni osebnostno dozorela. Biti Mati Boga nikakor ni lagodnost ali varnost. To zahteva vero, ki zmore zaupati Bogu in ki se čudi, kako Bog po materi prihaja na svet in dela čudovite reči.
Vera staršev je potrebna, da v življenje sprejemajo več otrok. Vera staršev je potrebna, da so sposobni versko vzgajati otroke. In iz te vere se potem rodijo tudi novi duhovni poklici. Odsotnost vere pri starših pomeni tudi odsotnost življenja po družinah. In če ni otrok, tudi ne more biti novih duhovnih poklicev. Že zelo dolgo nam v Sloveniji manjka molitve, kar pa pomeni slabljenje vere. Molitev za duhovne poklice krepi Cerkev. Molitev dovaja od Boga Cerkvi tisto potrebno moč, da vztraja v potrpežljivem pričakovanju in se ne prepušča malodušju, hkrati pa molitev pomeni vztrajno prošnjo, ki je Bog ne bo prezrl. Molitev gre tako daleč, da upa na uslišanje tudi takrat, ko se zdi, da je to povsem nemogoče. Molitev ustvarja v duši tistega, ki moli, duhovno vedrino in jasnino. Molitev preganja paniko in se podreja potrpežljivosti. Molitev potrebuje svoj čas in ne prenese naglice. V tem potrpežljivem čakanju Bog med nami ustvarja takšno okolje in razpoloženje, ki sta ugodni za pojav in rast novih duhovnih poklicev. Zorenje novih duhovnih poklicev je namreč zelo podobno zorenju otroka, ki čaka, da se bo rodil. Kot mati, ki čaka rojstvo otroka, potrebuje ugodno okolje, ki jo sprejema in ji pomaga, da se pripravi za čas rojstva, tako tudi novi duhovni poklici potrebujejo duhovno ugodno razpoloženje.
Vera staršev je potrebna, da v življenje sprejemajo več otrok. Vera staršev je potrebna, da so sposobni versko vzgajati otroke. In iz te vere se potem rodijo tudi novi duhovni poklici. Odsotnost vere pri starših pomeni tudi odsotnost življenja po družinah. In če ni otrok, tudi ne more biti novih duhovnih poklicev. Že zelo dolgo nam v Sloveniji manjka molitve, kar pa pomeni slabljenje vere. Molitev za duhovne poklice krepi Cerkev. Molitev dovaja od Boga Cerkvi tisto potrebno moč, da vztraja v potrpežljivem pričakovanju in se ne prepušča malodušju, hkrati pa molitev pomeni vztrajno prošnjo, ki je Bog ne bo prezrl. Molitev gre tako daleč, da upa na uslišanje tudi takrat, ko se zdi, da je to povsem nemogoče. Molitev ustvarja v duši tistega, ki moli, duhovno vedrino in jasnino. Molitev preganja paniko in se podreja potrpežljivosti. Molitev potrebuje svoj čas in ne prenese naglice. V tem potrpežljivem čakanju Bog med nami ustvarja takšno okolje in razpoloženje, ki sta ugodni za pojav in rast novih duhovnih poklicev. Zorenje novih duhovnih poklicev je namreč zelo podobno zorenju otroka, ki čaka, da se bo rodil. Kot mati, ki čaka rojstvo otroka, potrebuje ugodno okolje, ki jo sprejema in ji pomaga, da se pripravi za čas rojstva, tako tudi novi duhovni poklici potrebujejo duhovno ugodno razpoloženje.
dr. Peter Štumpf
soboški škof
soboški škof
