Škofovo postno pismo

Pastirsko pismo škofa ordinarija msgr. dr. Petra Štumpfa za postni čas 2014

?H komu naj gremo??

Dragi bratje in sestre v Kristusu, ki živite na območju soboške škofije, drage redovnice in redovniki, dragi bratje duhovniki!

S tem pismom bi vas rad spodbudil k razmišljanju o potrebnosti misijona v soboški škofiji, ki ga bomo obhajali v letu 2016 po vseh župnijah.

V preteklosti je bilo Pomurje žitnica duhovnih poklicev, vernih in dobrih krščanskih mater in očetov ter poštenih in delavnih ljudi. Ne vojne, ne sezonska dela,  ne izhodi mnogih mladih v tujino nas niso zbrisali iz pokrajine ob Muri. Do današnjih dni smo ohranili duhovno, jezikovno in tudi kulturno dediščino naših prednikov. Ljudje različnih krščanskih veroizpovedi so imel v rokah molitvenike ter srčno slavili in častili Jezusovo ime. Molitev je bila vsakdanja spremljevalka pomurskemu človeku, da je lahko prispel do današnjih dni.

1) Ali hočete tudi vi oditi?
Ljudje, ki predstavljajo župnijska jedra, še zmeraj zavestno poglabljajo svojo vero in si prizadevajo tudi iz nje živeti. Nekaj je takih, ki se še čutijo samo kot pripadniki Cerkve, a ne živijo iz vere, ostali pa so do vere popolnoma brezbrižni. Ne vemo, katera od teh treh skupin bo prevladala in dala značaj našim krajem in vernikom. Vendar ne smemo obupati in prepustiti krščansko vero zgolj usodi, na katero nimamo vpliva. S poglobitvijo naše krščanske vere in ljubezni lahko znova usmerimo našo prihodnost in prihodnost naših otrok.
Kaj nam Jezus ponuja, da bi bilo vredno zapustiti stare, grešne poti, in se vrniti k Njemu? Božja beseda 2. postne nedelje nam daje odgovor: Jezus Kristus je uničil smrt in razsvetlil življenje, da bi bili mi nesmrtni (prim. 2 Tim 1, 10). To svojo moč je Jezus razodel na sebi in izbrani apostoli so ga na gori Tabor videli poveličanega. Za hip je skril svojo človeško in jim razodel Božjo naravo (prim. Mt 17, 1-9).
S krstom smo tudi mi oblekli nesmrtnega Jezusa. V sebi že nosimo kali večnosti. Tega se je dobro zavedal Božji služabnik Danijel Halas, ki se ni bal mučeniške smrti. Življenje je podaril Jezusu in pridobil je večno življenje. Izrekel je pomembno resnico: ?Vera je velik dar, ki nam ga je dal Bog. Brez nje se nihče ne more zveličati.?
Škofijski misijon je nova priložnost, da se ponovno sleherni od nas zavestno in svobodno odloči za Jezusa. Nihče namesto mene tega ne more narediti. Samo jaz se lahko odločim ali Jezusa sprejmem ali pa zavrnem. Zato vas bom tudi jaz, podobno kot Jezus svoje učence, vprašal: ?Ali hočete tudi vi oditi? (Jn 6, 67)? Vedimo pa, da Jezus ne daje popustov. Ne dovoli polovičarstva. Gre za odločitev: ?Vse ali nič!? Od tega je odvisna usoda Pomurja. Moč za življenje in premagovanje tolikih stisk, krivic in nesoglasij izhaja samo od Jezusa. Celo vabi nas: ?Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek? (Mt 11, 28). Odprite vrata Kristusu bo geslo misijona.

2) Na čigava vrata trka Jezus?
Jezus najprej trka na vrata src vseh otrok: ?Tukaj Jezus, ki se je rodil v Betlehemu. Tudi jaz sem bil otrok ko ti. Doma pri Mariji in Jožefu sem se počutil varno. Ker si še majhen, misliš, da te nihče ne jemlje resno. Ne boj se! Jaz sem zmeraj s teboj. Meni lahko zaupaš, se mi potožiš, me karkoli vprašaš. Če še ne veš, sem tvoj najboljši prijatelj!?
Jezus trka na vrata vseh bolnikov, ostarelih, invalidov in osamljenih: ?Tukaj Jezus, ki je na Oljski gori potil krvavi pot, bil bičan, s trnjem kronan in na Kalvariji križan. Poznam tvoje bolečine, osamljenost in občutek zavrženosti. Odpri mi svoje srce, da vstopim in te potolažim.?
Jezus trka na vrata vseh očetov in mater: ?Tukaj Jezus, Sin Boga Očeta in Device Marije. Jaz sem življenje in vstajenje! Imena vajinih otrok so zapisana v mojem srcu. Se bojita, kako jih bosta preživela? Ne vesta, kako bi jih vzgajala? Odprita mi vajini srci, da vstopim! Skupaj lahko storimo čudovite stvari za vajine otroke.?
Jezus trka na vrata src vseh odraščajočih: ?Tukaj Jezus, ki je nekoč za nekaj dni zapustil Marijo in Jožefa, da bi bil s svojim Očetom v templju. Iščeš vzornike v filmu, glasbi, športu in na modnih stezah? Tudi prav! Med njim poskusi najti take, ki me posnemajo. Mnogo jih je. Lahko si jih videl na olimpijadi v Sočiju, lahko jih vidiš na naših smučiščih, igriščih ali glasbenih odrih. Tudi na televizijskem ekranu jih je nekaj in preko radijskih sprejemnikov slišiš njihov glas. Zakaj mi sledijo? Odkrili so mojo Božjo lepoto. Moj glas je simfonija ljubezni, ki odpira neizmerne horizonte nebeškega kraljestva. Pridruži se mi! Odkril boš nepredstavljive zaklade, ki ti jih nihče ne bo odvzel!?
Jezus trka na vrata src vseh mladih: ?Tukaj Jezus, tvoj prijatelj. Me ne maraš? Te je sram? Sam bi rad hodil po poteh življenja? Odmisli! Grem s teboj! Kjerkoli si, sem s teboj. Ne zapustim te, pa če me milijon krat naženeš! Zate sem dal življenje na križu, zato te zelo, zelo ljubim. Pri vsaki sveti maši ponovno umiram zate. Vedno te bom spremljal. Ti pa, kakor hočeš; lahko se ne meniš zame, jaz te bom ljubil; lahko te je sram zaradi mene, jaz te priznavam za svojega brata in sestro pred svojim Očetom. Ti izberi! Jaz sem že izbral: Tebe!?
Jezus trka na vrata vseh družin: ?Tukaj Jezus, član Svete Družine. Kje hodite? Zakaj bežite pred mano? Zakaj me nočete za svojega člana? Tako rad bi bil pri vas doma. Rad vas imam! Ne zapirajte pred menoj vrat vaših src!?
Jezusa trka na vrata src vseh odraslih: ?Tukaj Jezus, Jud po narodnosti, ki je nekoč opravljal tesarska dela. Vi, ki hodite v službo, in vodite družbo, urejate zakone, upravljate gospodarstvo, skrbite za ekonomijo, red in blagostanje, tolikokrat poslušate različne govorice, mene pa ne slišite ali nočete poslušati. Moja ljubezen do vas je vztrajna, se ne ukloni, ne obupa. Rad bi vam odpustil grehe, moja ljubezen je pripravljena ogreti vaša srca.?
Jezus trka na vrata src vseh brezbrižnih: ?Tukaj Jezus, ki se je rad družil s tistimi, ki nikomur niso pripadali. Če se počutiš osamljenega in oddaljenega od Cerkve, te čakam. Rad bi se s teboj pogovarjal, ker si tudi ti moj brat in moja sestra.?
Jezus trka na vrata tudi duhovniških in redovniških src: ?Tukaj Jezus, Dobri Pastir. Tebe sem izbral, posvetil in poslal. Rad bi slišal, kako ti je. Si dobro ali imaš težave? Si osamljen ali žalosten, ker misliš, da te nihče ne razume? Daj, pogovoriva se! Nasloni svoje srce na moje, Božje Srce!?
Misijon ne sme biti propaganda, temveč ponovno odkritje in pričevanje krsta v ime Troedinega Boga. Tako kot je Abraham zapustil svojo deželo, da bi srečal Boga, bo tudi misijon nova priložnost, da stopimo na to pot (prim. 1 Mz 1, 1-4). Razmišljali in molili bomo, da bi svojo vero živeli v osebnem življenju, v družinah in v javnosti, ter da bi tudi druge navduševali zanjo. Misijon nas hoče pripeljati do spoznanja apostola Petra, ki je izpovedal: ?Gospod, h komu naj gremo? Besede večnega življenja imaš in mi trdno verujemo in vemo, da si ti Sveti, Božji? (Jn 6, 68-69).
Prosim tudi brate in sestre drugih krščanskih Cerkva in skupnosti v Pomurju, da po svojih močeh pristopite k temu dogajanju. Ohranimo Kristusa v Pomurju in ohranili bomo Pomurje.
Devica Marija je prva sprejela Jezusa v svoje življenje. Ni se obotavljala, ampak je verovala Bogu. Z Jezusom pod srcem je pohitela najprej do tete Elizabete in tudi do drugih ljudi. Vsi smo odrešeni, nihče ni izključen (prim. Lk 1, 26-56).
Z Marijo pohitimo do Jezusa. Prosim jo, da gre pred nami in nas vodi!
Na tej poti vas očetovsko blagoslavljam: V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.

Na 2. postno nedeljo v Murski Soboti, 16. marca 2014

Vaš škof +Peter