Škofija Murska Sobota
Škofija Murska Sobota

SPLETNE POVEZAVE ŽUPNIJ

MISEL DNEVA

"Vprašanje naše molitve je osnovno vprašanje. Od tega je odvisna vera in nevera." B. sl. Alojzij Kozar

Božja beseda


Vir: www.hozana.si

ANKETA

Kako je naslov križevega pota Slovencev ob Muri, avtorja Lojzeta Kozarja ml.?
  Naša pot
  Skupaj z Gospodom
  Reka upanja
  In vendar živimo
  Smo tukaj
  Prehojena pot
  Vera nas utrjuje
  In vendar smo tukaj
rezultati anket

Dr. Maksimilijan Držečnik, škof

Kratki življenjepis

Rojen je bil 5. oktobra 1903 v župniji Ribnica na Pohorju. Po maturi na Klasični gimnaziji v Mariboru je stopil v mariborsko bogoslovje, študij nadaljeval v Rimu, kjer je bil v cerkvi zavoda Germanicum – Hungaricum 30. oktobra 1932 posvečen v duhovnika. Na papeški univerzi Gregoriana je obranil dva doktorata (iz filozofije leta 1929 in iz teologije 1932). Po vrnitvi iz Rima je bil kaplan, najprej v domači župniji Ribnica, nato v župniji Sv. Danijel v Celju. Leta 1936 začel predavati moralno filozofijo na Visoki bogoslovni šoli v Mariboru. Naslednje leto (1937) je bil imenovan za docenta Stare zaveze. Leta 1938 je bil imenovan za podravnatelja v mariborskem bogoslovju in to službo je opravljal do razpusta mariborskega bogoslovja, ob začetku druge svetovne vojne, aprila 1941.

Med vojno (1941–1945) je delil usodo večine mariborskih duhovnikov, pregnanstvo na Hrvaškem. Zagrebški nadškof bl. Alojzij Stepinac ga je ob prihodu v Zagreb vprašal, ali ima kot doktor filozofije in teologije kakšne želje glede službovanja. Ogovoril je, da je sin planin, zato si želi oditi v kakšno oddaljeno hribovito župnijo. Tako je bil imenovan za kaplana v župniji Visoko pri Novem Marofu, kjer so ga verniki ohranili v najlepšem spominu ter ves čas ohranjali stike z njim.

Po koncu druge svetovne vojne je postal ravnatelj Lavantinskega bogoslovnega semenišča v Ljubljani ter bil obenem honorarni predavatelj in nato docent Svetega pisma na Teološki fakulteti v Ljubljani.

Papež Pij XII. ga je 15. septembra 1946 imenoval za pomožnega škofa v Mariboru, tako je 15. decembra istega leta v mariborski stolnici prejel škofovsko posvečenje. Po smrti škofa dr. Ivana Jožefa Tomažiča je s 1. 3. 1949 postal apostolski administrator takrat še lavantinske škofije, 15. 6. 1960 pa je bil imenovan za rednega škofa v Mariboru.

Edini od slovenskih škofov se je udeležil vseh zasedanj 2. vatikanskega cerkvenega zbora in na koncilu sodeloval v razpravah, z opaznim nastopom o pomenu upoštevanja sociologije pri pastoralnem načrtovanju in delovanju. Dogajanje na koncilu je v veliki meri usmerilo njegovo škofovsko delovanje. V smernicah koncila je gledal prihodnost Cerkve, zato si je prizadeval, da bi koncilske pobude pri nas kar najbolj zaživele. V tem smislu je zelo spodbujal sodelovanje laikov v cerkvenih občestvih, spodbujal in pospeševal ustanavljanje župnijskih pastoralnih svetov in ustanovil Škofijski pastoralni svet. V Sporočilih škofijskega ordinariata duhovnikom mariborske škofije za leto 1966 beremo: »V vsaki župniji naj se ustanovi 'župnijski svet'. Za škofijo naj se osnuje 'Škofijski pastoralni svet', katerega naloga je, da (v smislu odloka o službi škofov, čl. 27) raziskuje, pretresa in dela praktične zaključke glede pastoralnega dela v škofiji (štev. VIII, str. 74).

Najvidnejša dela škofa Držečnika so: nov prevod in izdaja celotnega Svetega pisma, ustanovitev Slomškovega dijaškega semenišča, zgraditev Bogoslovnega semenišča in obnovitev teološkega študija v Mariboru, dokončna ureditev škofijskih mej, skrb za zidavo novih cerkva in novih pastoralnih središč (Maribor – Tezno, Odranci, Rače, Senovo …), prizadevanje za beatifikacijo škofa Antona Martina Slomška ter pospeševanje edinosti med kristjani. Mnogi, ki so ga osebno poznali in živeli z njim, poudarjajo njegovo dobroto in milino in pravijo, da je bil »svetniška osebnost«.

Dogodki ob 40. obletnici smrti škofa Držečnika

Sadovi njegovega pastirskega delovanja in njegovih prizadevanj so vidni danes, zato se ga želijo ob okrogli obletnici njegovega odhoda v večnost hvaležno spomniti.

Na 7. velikonočno nedeljo,13. maja, se bodo spomnili škofa Držečnika pri sv. mašah. Prav tako 13. maja 2018 ob 18.30 bo nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl v mariborski stolnici daroval sveto mašo zanj.

V četrtek pred obletnico, 10. maja, bo v Slomškovi dvorani v Mariboru ob 19.30 »Držečnikov večer«. Prof. dr. Maksimilijan Matjaž bo spregovoril o škofu Držečnik kot profesorju in strokovnjaku za Sveto pismo. V prostoru pred dvorano bo tudi odprta priložnostna razstava.

V soboto, 12. maja, pa se bodo škofa Držečnika spomnili v njegovi domači župniji Ribnica na Pohorju. Zvečer ob 19. uri bo v tamkajšnji župnijski cerkvi nadškofova sveta maša in po maši odprtje razstave: Škof Držečnik in njegova domača župnija.

 

40. obletnica smrti škofa dr. Maksimilijana Držečnika

Škofija Murska SobotaŠkofija Murska SobotaŠkofija Murska SobotaŠkofija Murska Sobota

Napovednik


 torek, 06.03.2018 - sreda, 06.03.2019

Priprava na zakon

Priprava na zakon v Škofiji Murska Sobota več ...


 petek, 09.03.2018 - sobota, 09.03.2019

Alojzijanski jubilej

Sveti sedež je določil, da se od 9. marca 2018, za obdobje enega leta, praznuje Alojzijanski jubilej. več ...


 sobota, 07.07.2018 - torek, 08.01.2019

Molitveni shodi

v škofijskem romarskem svetišču v Turnišču več ...


 sobota, 21.07.2018

Halasov shod

V Veliki Polani več ...


 nedelja, 22.07.2018

Krištofova nedelja

Krištofovo nedeljo bomo po župnijah obhajali 22. julija 2018. več ...


 četrtek, 26.07.2018

Obletnica posvetitve stolnice

v četrtek, 26. julija več ...


 nedelja, 29.07.2018

Prva Kozarjeva ura

Molitvena ura za beatifikacijo B. sl. Alojzija Kozarja, za katerega poteka škofijski postopek za kanonizacijo več ...


 nedelja, 12.08.2018

Srečanje ŽPS

pri Mariji vnebovzeti pri Gradu več ...


 sobota, 08.09.2018

Škofijski molitveni dan za duhovne poklice

v škofijskem romarskem svetišču pri Mariji Vnebovzeti v Turnišču več ...


 sobota, 17.11.2018

G. Radgona: Dekanijska revija cerkvenih PZ

Za Dekanijo Ljutomer več ...

Celotni seznam napovedi