Novinarska konferenca - Priprave na 100-letnico

torek, 05.12.2017

Spoštovani predstavniki medijskih hiš, spoštovane novinarke in novinarji!

Vse vas prisrčno pozdravljam in se vam zahvaljujem za vašo udeležbo na tiskovni konferenci, ki jo škofija Murska Sobota že tradicionalno sklicuje na začetku meseca decembra.

Z menoj sta generalni vikar soboške škofije g. Lojze Kozar in pa voditelj škofijske pastoralne službe dr. Franc Zorec. Predstavila bosta tiskovne in pastoralne dejavnosti naše škofije v tem iztekajočem se letu, jaz pa vam bom predstavil priprave škofije na prihajajočo 100-letnico priključitve prekmurskih Slovencev k matičnemu narodu, ki jo bomo obhajali v letu 2019.

Pred nami je torej 100-letnica združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Zgodovinsko dejstvo je, da so za to dejanje najbolj in neposredno bili zaslužni naslednji katoliški duhovniki in slovenski narodni buditelji: tišinski župnik dr. Franc Ivanocy, urednik slovenskega katoliškega časopisja Jožef Klekl st., univerzitetni profesor Matija Slavič, zgodovinar dr. Franc Kovačič in generalni vikar za Prekmurje Ivan Jerič. Seveda se ob teh imenih še pojavljajo tudi nekateri drugi duhovniki, ki so tudi sodelovali pri procesu združitve. Katolištvo je bilo takrat odločilna gonilna sila tega narodnostnega dogajanja. Praznovanje te obletnice je torej za vse nas nujna in smiselna samo tako, da ponovno prikažemo vrednost katoliške vere in katoliške etike. Pri tem bo potrebno poudariti vlogo Katoliške cerkve tudi za Pomurje. S katoliške strani je pokroviteljstvo nad vsem tem dogajanjem prevzela Slovenska škofovska konferenca.

Za pripravo in izvedbo tega jubileja sem imenoval odbor, ki se je že sestal in pri tem izpostavil nekatere poudarke:

Načrtujemo naslednje dogodke:
1)    Slovesno obhajanje svete maše, ki bo v Beltincih 17. avgusta 2019 ? torej na kraju in ob dnevu razglasitve leta 1919, da je Prekmurje priključeno h Kraljevini SHS. Pri tej sveti maši bodo somaševali slovenski škofje in mnogi duhovniki. Povabljeni pa bodo tudi škofje iz sosednjih držav: Hrvaške, Madžarske in Avstrije.
2)    Meseca oktobra 2019 bomo izvedli tudi znanstveni simpozij, s katerim hočemo še enkrat zelo objektivno in pošteno izpostaviti vlogo posameznikov in skupin pri združitvi prekmurskih Slovencev z matičnim narodom in kaj to tudi pomeni še danes za versko in narodno zavest Pomurcev. Na simpoziju bo potrebno strokovno razjasniti, kakšno vlogo je kdo imel pri tem dogajanju pred 100 leti, oziroma kakšne vloge ni imel, čeprav misli in trdi, da jo je imel. Znanstveni simpozij bo pripravil in izvedel Zgodovinski inštitut Teološke fakultete Univerza v Ljubljani pod mentorstvom zgodovinarja prof. dr. Bogdana Kolarja.

3) Poleg teh dveh osrednji dogodkov naj omenim še nekatere:
-    Razstava, ki bo spregovorila o dogajanjih priključitve;
-    Molitvene ure za domovino;
-    Bogoslužni nagovori po cerkvah, ki bodo spregovorili o naših narodnih buditeljih;
-    uvajanje slovenske himne in pesmi Slovenska krajina ob koncu slovesnih svetih maš;
-    ureditev prostorov ob župnijskih cerkvah, kjer naj plapolajo slovenska, papeška in evropska zastava;
-    priprava učne snovi o zgodovini Pomurja in Porabja za osnovnošolce in srednješolce, ki jo bodo kateheti podajali med veroučnimi urami;

4)    Murska Sobota je mesto sv. Nikolaja in je tudi sedež katoliške škofije. Zato je prav, da nas na to spominja in opominja tudi primerno in dostojno obeležje. Mestno občino Murska Sobota bomo zaprosili za pomoč pri donaciji in za postavitev bronastega kipa sv. Nikolaja sredi krožišča iz bakovske strani, ki je tudi blizu župnišča in stolnice.
5)    Prav tako bomo mestno občino Murska Sobota zaprosili za finančno  donacijo in ureditev trga pred stolno cerkvijo sv. Nikolaja ter na tem trgu za finančno donacijo ter postavitev spomenikov sv. Cirila in Metoda in doprsnih kipov: dr. Francija Ivanocyja, Jožefa Klekla st., dr. Matije Slaviča, dr. Franca Kovačiča in Ivana Jeriča.
Načrtujemo namreč, da bi ta trg preimenovali v trg sv. Nikolaja. Vse te pridobitve bi potem seveda blagoslovili na praznik sv. Nikolaja, 6. decembra 2019.

Nikakor ne želim, da bi obhajanje tega jubileja s strani soboške škofije imelo pridih tekmovanja ali izključevanja ? še najmanj pa kakšnega nacionalizma. Rad bi samo to, da vsem povemo, da pač vsak narod ima pravico do samoodločbe in da tudi manjšine, ki so ostale zunaj svojega matičnega naroda ? v našem primeru Slovenci v Porabju in Madžari v Prekmurju -  morajo imeti enake pravice in možnosti, da ohranijo svojo versko in narodnostno identiteto.

Prihajajoči dogodek 100-letnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim  narodom za nas katoličane pomeni zgodovinsko dolžnost, da javnosti povemo, da smo tukaj tudi katoličani in da je katolištvo bilo in še je in še bo odločilen dejavnik pri ohranjanju in razvoju narodnostne identitete vseh, ki živimo na tem prostoru. Če so slovenski katoliški duhovniki bili pred 100 leti narodotvorni, smo tudi danes katoliški duhovniki skupaj s škofom v tej škofiji še vedno sposobni in željni nadaljevati delo za naše ljudi različnih narodnosti in etničnih skupin. Pri tem nikakor ne moremo spregledati naših bratov v Porabju.

Mogoče nam je nekoliko že zmanjkal duh uporništva, ki so ga imeli naši slovenski narodni buditelji, ki se za svoje cilje niso uklonili pred nikomer. Vedeli so, da je evangelij tudi nekaj takega, kar podpihuje ogenj gorečnosti za popolno predanost Kristusovemu oznanilu in delu. Zato so znali ?podpihovati? tam, kjer se je hitro vnel ogenj za vero in narod.

Naši slovenski narodni voditelji so znali biti tudi ?vulgarni?, kar pomeni, da se niso dali prelisičiti od diplomatskih obljub, ki so jim ponujale nagrade za prijazno molčanje in nedejavnosti.

Pred 100 leti ljudje niso premlevali, kaj je to strpnost in kaj je to nestrpnost. Takrat je veljalo samo to: ali si pošten ali nisi pošten. Pošten človek je bil vreden svojega poštenja in zato tudi pravične obravnave. Naši slovenski narodni voditelji so bili skrajno pošteni možje. Zato so jim ljudje rade volje sledili v slovenstvo.

Želim, da bi tudi poštenost bila ena od osrednjih sporočil skorajšnjega jubileja.

Murska Sobota, 5.12.2017

Dr. Peter Štumpf
soboški škof