2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024 januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december |
Martinje - 70-let kapele in Kozarjev pohod - pridiga
nedelja, 20.08.2017
Pridiga murskosoboškega škofa ordinarija msgr. dr. Petra Štumpfa pri slovesni sv. maši ob 70-letnici blagoslvitve kapele in ob blagoslovitvi obnovljene kapele Srca Jezusovega in Srca Marijinega v Martinju, 20. avgusta 2017
Spoštovani gospod generalni vikar soboške škofije Lojze Kozar; spoštovani gospod petrovski in markovski župnik Dejan Horvat, spoštovani gospod petrovski župan Franc Šlihthuber; spoštovani Martinjčani, petrovski farani, romarji iz Odranec, spoštovani bratje in sestre iz Goričkega in Porabja in tudi tisti, ki prihajate iz drugih krajev.
Že od daleč se na Srebrnem bregu kot bela golobica ponosno na ogled postavlja lepa, bela cerkvica, ki v sebi nosi kar dve Srci: Srce Jezusa in Srce Marije. Da bila še bolj vidna, si ta bela cerkvica pomaga s ?turenčkom?, ki s svojim glasnikom, zvonom, vabi romarje in obiskovalce, naj se ne obotavljajo in naj pridejo. Martinjčani prihajate bolj pogosto. Mi, ki pa sem prihajamo sem bolj poredko, smo prišli vsaj danes, ko je v Martinju še posebej lepo, saj se vsi veselimo lepo obnovljene cerkvice.
Vsaka cerkev ali kapela je kot žena, ki je lepa toliko bolj, kolikor je lepa njena obleka. Ko se obleka obrabi, kliče po prenovi ali celo po zamenjavi. Lepo in dostojno oblečena žena prebuja pri ljudeh občudovanje in spoštovanje. Lepa obleka pomeni dostojanstvo žene, ki nagovarja predvsem može, da tudi oni pazijo, kaj oblečejo. Lepo oblečena žena tudi s svojo lepoto govori o tem, kdo in kaj je njen mož. Lepa žena je ponos vsakega moža.
Tudi cerkev ali kapela vse pove o tem, kdo so ljudje kraja, kjer stoji cerkev ali kapela. Če je cerkev zanemarjena, to govori o tem, da imajo ljudje, kjer ta cerkev stoji, velike težave: Lahko doživljajo gmotno pomanjkanje in cerkve ne morejo obnoviti; lahko ne živijo v solidarnosti drug do drugega in se ne morejo zmeniti za obnovo cerkve; lahko pa nimajo vere in jim je vseeno, kakšna je cerkev.
Zato smo danes toliko bolj veseli, ker obnovljena cerkvica Srca Jezusovega in Marijinega pomeni povsem nekaj drugega: V Martinju in v petrovski fari še imate pridne roke, ki zmorejo obnavljati in vzdrževati cerkve in kapele. V Martinju in v petrovski fari ste še tako srčni ljudje, da hočete skupaj obnavljati in vzdrževati cerkve in kapele. V Martinju in v petrovski fari je še doma vera, zato vam ni vseeno, kakšen so vaše cerkve in kapele za živega Boga.
Obnovljena cerkvica v Martinju je lep zunanji dokaz vaše pridnosti, solidarnosti in vaše vere. Uporabljam to priložnosti, da se zahvalim gospodu župniku Dejanu, da je tudi on skupaj z vami močno zastavil dela za notranjo in zunanjo obnovo te cerkvice ter zaoral v ta prostor okoli cerkve in ga lepo uredil. Po vseh občinah v naši škofiji je znano, kako petrovska občina lepo skrbi za urejenost okolice različnih cerkva in kapel po občini. To ni samoumevno. Župan in njegovi sodelavci morajo hoteti, da so cerkve, kapele in okolica lepe. Zahvaljujem se gospodu županu Francu in občinskemu svetu za to veliko in tudi pričevalno delo.
Spoštovani gospod župan, s tako velikodušnim ravnanjem nagovarjate tudi druge župane, županje in občine, naj vas posnemajo.
Ni znano, zakaj so predniki posvetili to cerkvico Srcu Jezusovemu in Marijinemu. Čas izgradnje cerkvice je bil 2 leti po vojni. To še ni bil čas miru. Mnogi so še trepetali, kako se bo ustalil novi družbeni red. Kmalu se je izkazalo, da novi družbeni red ni bil naklonjen veri.
Tukajšnji rojak, odranski župnik in sedaj Božji služabnik Lojze Kozar st. je v tem času veliko pretrpel od nove oblasti, ki mu je na vse način grozila in mu hotela izbiti iz glave, da bi zidal cerkev v Odrancih. Zaradi tega so ga nove oblasti skupaj s cerkvenimi odborniki celo zaprle in mu zaplenile material za župnijsko cerkev. V Martinju je takrat z novo cerkvico šlo lažje, čeprav ne brez težav. Tedanja oblast ni izbirala sredstev, da bi tudi verne ljudi in celo duhovnike, razdelila med seboj po načelu: Ti ne boš dobil dovoljenja za zidavo cerkve, tvoji doma pa ga bodo dobili, čeprav s težavo. Od tu dalje potem ni več daleč do nevoščljivosti in prepirljivosti med ljudmi. Vendar se to ni zgodilo, ker si tega nihče ni želel.
Tudi takratnemu župniku pri Nedeli g. Ivanu Camplinu, se med vojno ni godilo nič bolje. Zaradi slovenstva je doživel preganjanje, aretacijo in zapor. Kozar in Camplin, sta duhovnika, ki se ju trpljenje zaradi vere, slovenstva in duhovniškega delovanja ni ognilo. Tega ljudje takrat niso mogli prezreti. Vedeli so, kaj pomeni, če oblasti preganjajo duhovnike. To je način, kako zbegati in razkropiti ljudi. Zato so potrebovali nekoga, ki lahko takoj pomaga tudi v njihovih stiskah in prošnjah. In kdo bi lahko bil bolj učinkovit, kot sta Srce Jezusovo in Marijino?
Leta 1947, ko je bila ta cerkvica zgrajena, je minilo 30 let od prikazovanj nebeške Matere Marije trem pastirčkom v Fatimi. Pri svojih fatimskih prikazanjih je nebeška Mati Marija napovedala hude čase za človeštvo, če ljudje ne bodo nehali žaliti Boga. Fatimskim pastirčkom je nebeška Mati Marija naročila, naj častijo Srce Jezusovo in njeno Brezmadežno srce in naj to pobožnost širijo med ljudmi.
Ker se je ta pobožnost prepočasi širila po svetu, so res nastopili hudi časi s prevlado komunističnega brezboštva in terorja v Rusiji in po drugih deželah ter z 2. svetovno vojno. Martinjčani so za vse to gotovo vedeli, niso pa o tem govorili ali pisali, ker je bi takrat to bilo za njih nevarno. Tudi ta kraj je bil ogrožen od fašistične Madžarske, po vojni pa od Železne zavese vzhodnega bloka. Goričancem so bili otežkočeni stiki s porabskimi rojaki. Pa tudi v domovini je bilo takrat mnogo reči nepredvidljivih. Brez velikih besed so predniki to cerkvico posvetili Jezusovemu Srcu in Marijinemu Srcu in se tako neposredno postavili pod varstvo Jezusa in Marije.
Od takrat je minilo 70 let. Sedaj smo tu mi, nasledniki naših prednikov. Zopet je martinjska cerkvica obnovljena ? prvikrat pred 20. leti. Takrat je Evropa trepetala zaradi balkanske morije, sedaj pa svet trepeta od novih groženj sovraštva in nasilja.
Če sem začel to pridigo z lepoto žene, jo končujem z veličino matere. Brez matere ne bi bilo nobenega od nas. Brez matere ne bi bilo Božjega služabnika Alojzija Kozarja in brez matere ne bi bilo narodnega buditelja Ivana Camplina. Če je mati mirna, je svet miren. Če je mati nemirna, je svet v vojni. Narodi postane to, kar so bile matere.
Kako velika je mati v svoji veri, nam danes govori tudi evangelij. Kanaanska žena vztrajno prosi Jezusa, naj ji ozdravi bolno hčer. Ta žena ni pripadala Božjemu ljudstvu. Bila je poganka. Njene vztrajnosti Jezus ni mogle prezreti, zato je je uslišal v njenih prošnjah. Mati je naš prva učiteljica v veri.
V tej cerkvici v Martinju je doma Jezusovo in Marijino Srce. Jezus in Marija se nikdar ne utrudita poslušati naših molitev in sprejemati naših prošenj. Pobožnost do Jezusovega in Marijinega Srca naj ostane še naprej naša domača pobožnost. Zelo vas prosim, da ohranjate to pobožnost predvsem ob prvih petkih in sobotah. S to pobožnostjo bomo ohranili mir v svetu in po naših domovih. S to pobožnostjo bomo ohranili svojo vero. S to pobožnostjo bomo dosegli večno življenje v nebesih.
Srce Marijino ? prosi za pri Jezusu
Srce Jezusovo ? usliši nas zaradi svoje in naše Matere Marije
- Amen
Ankete
Katere po vrsti so Stopinje 2022? |
|||
30 | 8 | 3% | |
40 | 6 | 2% | |
48 | 5 | 2% | |
50 | 75 | 36% | |
51 | 12 | 5% | |
52 | 9 | 4% | |
60 | 90 | 43% | |
Skupaj glasov: | 205 | ||