Liturgična opravila
Škofijski odbor za liturgična opravila vodi p. dr. Gabrijel Recek OFMCap.
Slovenski pastoralni načrt Pridite in poglejte
OSNUTKI:
Osnutek za nagovor spokornega bogoslužja
Adventno bogoslužje nam postavlja pred oči tri Jezusove prihode na svet: Gospod je prišel, prihaja in bo prišel. Ko kristjani podoživljamo Gospodov prvi prihod na svet, se poglabljamo v skrivnost učlovečenja Božjega Sina.- Ko pa se sprašujemo o Gospodovem prihajanju v sedanjost, skušamo ugotoviti zakaj in kako Gospod danes vstopa v naše življenje: osebno, družinsko, družbeno, socialno.- V redni molitvi, premišljevanju Božje besede, evharistiji, prejemanju zakramenta sprave. Po njegovem zadnjem prihodu, nas bo popeljal v Očetov dom in bo pobrisal vse solze iz naših oči. Bog daj, da bi se to uresničilo!
V adventnem času, pred Božičem, kristjani radi opravimo sv. spoved, bodisi pri skupnem spokornem bogoslužju, ali osebno. Želimo si prebuditi zavest odgovornosti za svoja dejanja in izostriti čut za dobra ali slaba dejanja. Opravimo izpraševanje vesti tudi pri »velikih« spovedih za Božič in Vel. noč.
Najprej pomislimo: Kakšen je bil moj odnos do Boga: Verujem v enega Boga, ali pa so moji bogovi denar, kariera…? Preklinjam zavestno Boga, Marijo, svetnike? Kako praznujem nedelje in zapovedane praznike in ali se udeležujem nedeljske sv. maše? Ali najdem čas za vsakdanjo molitev?
Drugo: Moj odnos do bližnjega: Spoštujem svoje starše in svoje najbližje? Pomagam bližnjemu? Sem zvest sozakoncu? Sem lagal, obsojal, obrekoval, opravljal… povzročil drugim škodo? Ali sem pri poklicnem delu vesten, pošten? Ali sem si po krivici prilastil tujo lastnino? Ali moje življenje dela druge ljudi nesrečne? Zlorabljam spolnost?
In tretje: Moj odnos do samega sebe: Kako uporabljam svoj čas in darove, ki mi jih je Bog naklonil? Ali sem suženj alkohola, droge? Ali sem se varoval grešne priložnosti? Sem bil len? Ali sem v prometu ogrožal življenje drugih in s tem tudi svoje. Ali sem krotil slaba nagnjenja kot so zavist in napuh…?—Sledi kesanje in Sklep: Poboljšati se hočem.
Gospodovo rojstvo zbuja veselje in upanje. Vsak Božič nas vključuje v brazdo odrešenja in vabi na pot luči, dobrote in ljubezni, daje novih moči za duhovne vzpone in za vztrajno kljubovanje sile teme v nas samih in okrog nas.- Božični prazniki bodo veseli, srečni in blagoslovljeni samo tedaj, če jih bomo preživeli z lepo dušo in mirno vestjo, če opravimo dobro in vredno spoved.
p. Gabrijel Recek
Evharistično srečanje cele družine pri sv. maši
Družina je osnovna celica družbe. Če je družina zdrava, je zdrava tudi družba; če pa je družina bolna, je bolna tudi družba. Nobena skrivnost ni, da je družina danes v hudi krizi in to povsod. Vzrokov za to žalostno stanje je več. Eden od glavnih vzrokov je gotovo sekularizacija sveta in s tem tudi peša versko življenje.Vse kar diši po nadnaravnem ali svetem je marsikateri družini tuje in nesodobno.
Zgled krščanskim družinam sveta je sv. nazareška družina zato, ker so bile vse osebe svete. V središču te družine je bil otrok Jezus, sama svetost. Vse življenje družine se je vrtelo okrog Jezusa.
Istega Jezusa, ki je živel Nazaretu pri Mariji in Jožefu imamo mi danes med nami in sicer v Evharistiji, ki jo lahko motrimo pod tremi vidiki.
Evharistija je najprej daritev, najpopolnejša daritev, ki se je kdaj koli darovala Bogu, saj je ponavzočenje enkratne Jezusove daritve na križu. Daritev, s katero nam je Božji Sin izkazal ljubezen do konca, nam pridobil odpuščanje grehov in nam odprl nebeška vrata. Ko so oče, mati in otroci pri nedeljski sv. maši, se nahajajo na Kalvariji pod križem kjer Jezus na skrivnosten način opravlja isto daritev kot pred dva tisoč leti na križu, ko je sebe daroval nebeškemu Očetu za nas. Visi na križu, ves okrvavljen, razbičan, opljuvan in iz prebodenega srca, izliva potoke milosti na krščansko družino. Zato je opravičena trditev, da je sv. maša vir in višek krščanskega življenja. Prav pri nedeljski sv. maši družina črpa največ milosti in moči za svoje vsakdanje življenje.
Drugi vidik Evharistije je hrana; na to nas spominja dejstvo, da je z evharistično daritvijo nerazdružno povezano obhajilo, ki je duhovna hrana krščanske družine. Zato je zelo lepo in zaželeno, da pri nedeljski maši pristopi cela družina k obhajilu. Mislim, da za krščanskega očeta in mater ni važnejšega trenutka od tistega, da scela doživi osrečujočo milost: Bog prihaja vame, da jaz in moja družina postanemo eno z njim. Bog sam postaja hrana in moč kršč. družini.
Tretji vidik Evharistije je navzočnost poveličanega Kristusa v tabernaklju. Ta navzočnost Boga med nami je vir veselja, ker vemo, da imamo med nami najzvestejšega Prijatelja, ki nas nikoli ne zapusti in nam je zmeraj v oporo. Sveto pismo pravi: Kdor je našel prijatelja, je našel zaklad. Prijateljstvo s Kristusom je za družino najdragocenejša opora v življenju in vir največje duhovne sreče.
p. Gabrijel Recek












