Kateheza o poklicanosti

Kateheza o poklicanosti
za mladinski delovni tabor
v Turnišču, 28. aprila 2012

?Jezus ga je pogledal in vzljubil?

Dragi mladi prijatelji!
Iz srca vas vse z veseljem pozdravljam.
Danes se srečujemo prek pisma že drugi dan, jutri pa, upam, se bomo srečali v Nazarjah.

Smo v tednu molitve za duhovne poklice in svetost poklicanih, pred nedeljo Dobrega pastirja, zato bomo premišljevali o poklicanosti.

?Poklici so dar Božje ljubezni? ? je naslov letošnjega papeževega pisma za 49. svetovni dan za duhovne poklice.

Zares, vsak duhovni poklic je neizmeren dar, ki se ga bomo povsem zavedali šele v večnosti.
?Vsak poklic namreč vznikne na Božjo pobudo in je torej dar Božje Ljubezni! On naredi prvi korak, in sicer ne zaradi kakšne posebne dobrote v nas, ampak zaradi njegove ljubezni, ?ki je izlita v naša srca po Svetem Duhu? (Rim 5,5).
Vir Božjega klica je torej vedno pobuda neskončne Božje ljubezni, ki se v polnosti razodene v Jezusu Kristusu.? Tej ljubezni moramo odpreti svoje življenje, kajti Jezus Kristus nas vsak dan kliče k popolni ljubezni! Bogu odgovarjamo s svojo ljubeznijo, ki se kaže v popolni, zvesti in rodovitni samopodaritvi. V pripravljenosti na daritev in če smo odprti Božji ljubezni
se kot sad rojevajo in rastejo vsi poklici. Bog nam vso svojo ljubezen podarja povsem brez pogojev, nas pa kliče, da nanjo odgovorimo.
Blaženi Janez Pavel II., je v zvezi z duhovniško službo zatrdil, da ?vsako dejanje v Gospodovi službi vodi k ljubezni do Cerkve in k služenju Cerkvi. Ob tem pa duhovnik da vedno bolj zori v ljubezni in služenju Jezusu Kristusu.?? (prim. Benedikt XVI.).

Jezus marsikaterega pogleda in vzljubi.

Jezusov pogled je vedno pogled ljubezni, odpuščanja, pogled sočutja, usmiljenja, pogled dobrote. Potrebno je, da postajamo vse bolj pripravljeni, da bi se mogli srečevati z Njegovimi očmi in sprejemati izraze Njegove ljubezni. Njegov pogled je klic ljubezni, posebne ljubezni do nas, ki nam jo namenja predvsem v trenutkih stiske. Potrebno je, da se ustavimo, da pozabimo na vse drugo in skušamo dojemati ljubezen, ki nam govori iz Njegovih oči.

Ustavimo se ob nekaterih Jezusovih pogledih:

- Bogati mladenič je spraševal Jezusa, kaj naj stori, da bi dosegel večno življenje.  Jezus mu je naprej naštel zapovedi, ki naj ji spolnjuje. Ko mu je mladenič zatrdil, da vse to spolnjuje že od svoje mladosti, ga je Jezus ?pogledal in vzljubil ter mu rekel: ?Eno ti manjka; pojdi, prodaj kar imaš in daj ubogim, in boš imel zaklad v nebesih. Nato pridi in hodi za menoj.?? (Mk 10,21).
Jezus je mladeniča ?pogledal in vzljubil?, toda on ni vzdržal Njegovega čutečega pogleda, polnega ljubezni. Če bi se ga Jezusov pogled dotaknil v globino duše, če bi dojel govorico tega pogleda, bi našel v sebi moč, da bi se ločil od svojega velikega premoženja in mogel iti za Njim. Tako pa je žalosten odšel.
? Kdor Jezusu ne odgovori, ostane žalosten.

Mladenič je Jezusu obrnil hrbet. Jezus pa je učencem zatem dejal: kako težko je bogatim priti v nebeško kraljestvo. Ob čudenju učencev (kako bi mogle iti kamele lažje skozi šivankino uho, kakor da bi bogatin prišel v nebeško kraljestvo) Jezus odgovarja spet s pogledom, ki globoko prodira, pojasnjuje: kar je nemogoče pri ljudeh, je mogoče pri Bogu. Pogled je bil namenjen učencem, ki so velikodušno šli za njim, pa vedno bili potrebni Njegove spodbude, opogumljanja.
? Gospod, Tvoj pogled je namenjen tudi meni. Pomagaj mi, da svojega pogleda ne odmaknem, da se srečam s Teboj v globini srca in bom mogel, mogla razumeti, kaj mi hočeš povedati. 
Jezus vabi in kliče v vseh časih. Pogledal in poklical je apostole, učence; tudi Frančiška in Klaro in toliko drugih ? in ta pogled so Mu vrnili. Še vedno vabi fante in dekleta v duhovniško in redovniško službo (poklic). Tako je povabil tudi nas.

Jezus jih veliko pokliče, vendar mnogi ne odgovorijo in ostanejo žalostni. Bojijo se Jezusa, Njegovega pogleda in Njegovega klica.  Bojijo se, da jim bo Jezus nekaj vzel in zato ne odgovorijo.

Toda: ?Ne bojte se Kristusa, ne jemlje ničesar, daje pa vse,? je ob začetku papeške službe zaklical papež Benedikt. Kristus daje vse! To velja za vsakega človeka in toliko bolj za vse, ki se posvetijo Bogu.
To, čemur se odpovemo, je ni omembe vredno v primerjavi s tem, kar dobimo, kar nam podari Gospod ? če Mu damo možnost, da se sreča z našim pogledom, nas osvoji in gremo za Njim, pustimo vse drugo in svoje srce podarimo Njemu.

?Glej, mi smo vse zapustili in šli za Teboj,? je rekel Peter Jezusu. Jezus pa je odvrnil: ?Resnično, povem vam: Nikogar ni, ki bi zaradi mene in zaradi evangelija zapustil hišo ali brate ali sestre ali mater ali očeta ali otroke ali njive in ne bi zdaj, v tem času, skupaj s preganjanji, prejel stokrat toliko hiš, bratov, sester, mater, otrok in njiv, v prihodnjem veku pa večno življenje? (Mr10, 28?30).

Cela vrsta svetnikov nam priča, da more Jezusov pogled povsem osvojiti človeka in iz njega narediti znamenje Božje ljubezni. Tako so šli mnogi za Jezusom od prvih časov krščanstva.
Nekaj sijajnih zgledov evangeljsko privlačnih in svobodnih gotovo poznate. To so npr.: sv. Benedikt, sv. Frančišek Asiški, sv. Klara, sv. Katarina Sienska, sv. Janez Bosko, bl. Anton Martin Slomšek, bl. Lojze Grozde, bl. drinski mučenki s. Krizina in Antonija, Danijel Halas in številni drugi.

Klara se je zelo zgodaj srečala z Jezusovim pogledom in Kristus je postal njen ideal; hotela je živeti samo zanj in Ga posnemati. Zato je zavrnila imenitne svatbene ponudbe in se na skrivaj posvetila Bogu. Z osemnajstimi leti se je po Frančiškovem zgledu odločila, da bo živela v popolnem uboštvu. Frančišek jo je spodbujal, "naj se ohrani čista za Jezusa, ki se je iz ljubezni učlovečil med ljudmi". Odpovedala se je vsemu bogastvu in nečimrnostim sveta, svoje telo je zaprla v ječo, povsem se je podarila Kristusu in Mu nenehno vračala pogled z ljubečo zazrtostjo vanj in v Njegovo presveto Mater. Gospod je postal njen vzor in ogledalo, veselje in sreča, njena ljubezen in njeno življenje, njeno vse.
Klarinemu zgledu so sledile njena mlajša sestra Neža, mnoge njene plemenite prijateljice, tudi Neža Praška. Kot hči češkega kralja Otokarja I. Przemysla bi se bila lahko poročila s Friderikom II. in postala kraljica, pa se je odločila za nebeškega Ženina. Njej je Klara pisala: "Upri svojega duha v ogledalo večnosti ? in po kontemplaciji sama sebe v celoti spremeni v podobo Njegovega božanstva. Tedaj boš tudi ti izkusila, kar občutijo Božji prijatelji, ko boš okušala skrito sladkost, ki jo je Bog od začetka prihranil za tiste, ki Ga ljubijo" (3 Klp).
Sv. Klara v svoji Oporoki izraža veliko hvaležnost Bogu za ?veliki dar naše poklicanosti ? in vse dobrote, ki smo jih prejele in jih vsak dan prejemamo od našega darovalca. Čim popolnejši in večji je ta dar, tem bolj smo se dolžne zanj zahvaljevati,?? (KlOp 2-4).
Klarin red se je hitro širil. "Čeprav je Klara ostajala zaprta, je začela razširjati svetlobo po vsem svetu in je najjasnejše sijala ? v krepostih.. Vrh plemstva se ukloni, da bi sledil njenim korakom in v sveti ponižnosti zataji napuh krvi in rodu. Nekatere, četudi vredne vojvodskih in kraljevskih porok, se trdo pokorijo ? Neštevilna mesta se okrasijo s samostani in podeželski in hriboviti kraji se ozaljšajo z graditvijo teh nebeških prebivališč. V svetu se množi spoštovanje čistosti. Klara je voditeljica, ki odpira pot in vrača aktualnost deviškemu stanu kot klic k novemu življenju" (Tomaž Čelanski ? LegCl 5-6, 14).

Glejte, takšno moč ima Kristusov pogled!
Stotisoče je že osvojil, da so se povsem podarili Bogu ? in ti so zapustili (in puščajo) velike sijajne sledove.


Mogoče se sprašuješ, draga sestra, dragi brat, če gleda Kristus tudi tebe, če morda Bog kliče tudi tebe? Morda že veš, da Te Bog kliče, pa ne veš, kakšno je tvoje poslanstvo, kje je tvoje mesto in kdo ti to lahko pove, ? To ti bo povedal Kristus sam, ker je to ?stvar ljubezni? med Njim in teboj ? Zato pojdi večkrat pred tabernakelj in se čim pogosteje pogovarjaj z Jezusom.
Razsvetlil bo tvoj razum, utrdil bo tvojo voljo in razžarjal bo tvoje srce v Božji ljubezni.

Navadno Bog kliče v zakonsko življenje. Največja obdarjenost in milost pa je, če Jezus koga povabi v svojo službo ? v duhovniški ali redovniški poklic.
V vsakem poklicu smo obogateni ? imamo brate in sestre; drug drugega bogatimo.
Življenje, ki nam je bilo darovano, podarjamo naprej.

Kdor je sebičen, naj ostane sam.
Kdor ima večje srce, naj se poroči.
Kdor pa ima zelo veliko in plemenito srce, naj se podari Bogu in njegova družina bo vsa Cerkev ?
Kakšno srce imaš ti? Je majhno, sebično ali veliko ali plemenito?

Mnogi se bojijo, da bi ob izbiri Kristusa izgubili dar materinstva ali očetovstva. Nikakor! Ravno nasprotno!  Redovnik, duhovnik, redovnica se ne odpove niti očetovstvu niti materinstvu ? še več ? izbere duhovno očetovstvo in materinstvo.

?Zakaj se je za vaše poslanstvo potrebno odpovedati družini?? nas večkrat sprašujejo.
?Družini sem se odpovedala iz ljubezni do Kristusa, ker me je On poklical v svojo službo, da Mu pripadam z vsem srcem in moja družina je celotna Cerkev.?
Od tistih, ki jih je Gospod posebej poklical, hoče popolno ljubezen in jim daje možnost in moč, da Ga lahko ljubijo z vsem srcem, da Ga postavijo nad vse druge ljubezni ? zato da bi lahko uživali svobodo Božjih otrok in drugim kazali pot k Njemu. Sveti arški župnik je večkrat ponavljal: ?Duhovnik ni duhovnik zase, ampak za vas?. Čistost, življenje v celibatu, osvobodi naše srce, da z Božjo svobodo in v Bogu ljubimo vse ljudi in vse ustvarjeno.
Koliko duhovnih otrok pa ima vsak, ki je Bogu posvečen, bomo videli šele v večnosti.

Bistvo redovnega življenja: spolnjevanje evangelija, življenje po evangeljskih svetih

?Način življenja reda ubogih sester, ki ga je ustanovil sv. Frančišek, je tale: Spolnjevati sveti evangelij našega Gospoda Jezusa Kristusa z življenjem v pokorščini, brez lastnine in v čistosti,? je zapisala sv. Klara v 1. poglavju svojega Vodila.

Evangelij, Božje zapovedi morajo izpolnjevati vsi kristjani, tisti pa, ki jih Jezus posebej vabi za seboj (duhovniki, redovniki in redovnice), Ga posnemajo tudi v čistosti, pokorščini, uboštvu. Tako s tem pričajo za večne vrednote: človek ni ustvarjen samo za ta svet, ampak za večno blaženost, na katero redovniki kažejo s svojim življenjem.

Evangeljski sveti ? sveti se imenujejo tako, ker niso zapovedi, ki so obvezne za vse, ampak povabljeni lahko svobodno sprejme tak način življenja ali pa ne ? so postavljeni nasproti trojnemu poželenju, ki ga čutimo v slabotni človeški naravi:    
?    čistost ? zoper poželenje mesa (hedonizem, uživaželjnost),
?    uboštvo ? zoper poželenje oči (materializem, lakomnost, grabežljivost) in
?    pokorščina ?zoper napuh življenja (prevzetnost, komolčarstvo, nezdravo iskanje sebe).
Z zaobljubo uboštva darujemo Bogu zunanje dobrine ? to nas notranje osvobodi, da je srce prosto za Boga, s čistostjo damo Bogu svoje telo in s pokorščino svojega duha. Torej vse, kar 'sem in imam', pripada samo Bogu ? tako pa smo lahko zares popolnoma svobodni in resnično srečni.
Klarise naredimo še četrto zaobljubo: zaobljubo klavzure. V klavzuri smo vedno pri Gospodu, ki je za nas v sveti Evharistiji ? v trajni ječi tabernaklja.

Nastanek redov ? različni redovi
Po Božjem navdihnjenju so razni redovni ustanovitelji ? vsi so hoteli posnemati Jezusa ? izbrali zase in za svoje brate ali sestre način življenja, v katerem hodijo za Jezusom. Nastali so različni redovi. Ustanovitelji so bolj poudarili en vidik hoje za Jezusom. Nekateri ga bolj posnemajo:
ko moli ? kontemplativni redovi,
drugi, ko oznanja evangelij ? apostolski,
spet drugi, ko izkazuje dobrote ? karitativni redovi
in ko se druži z ljudmi. ? svetne ustanove (niso pravi redovi)
Največ časa ? 30 let ? pa je Jezus posvetil skritemu delu v molitvi, pa še v času javnega delovanja se je umikal množicam in molil. Mi posnemamo Jezusa -molivca.
Preglednica: Moške in ženske redovne ustanove na Slovenskem

REDOVNE USTANOVE    moške    ženske
KONTEMPLATIVNE    kartuzijani ? Pleterje
benediktinci
cistercijani ?Stična    dominikanke ? Petrovče, Piran
karmeličanke ? Sora, Mirna Peč
klarise ? Nazarje, Dolnice, Turnišče
magdalenke (jih ni več v Sloveniji ? nekaj let so bile
1941?1945 v Jeričevem domu v Turnišču)
benediktinke ? jih ni v Sloveniji
APOSTOLSKE    DJ ? jezuiti
frančiškani,
kapucini
minoriti,
križniki, salezijanci,
dominikanci -Petrovče
klaretinci
frančiškanke brezmadežnega spočetja
frančiškanke Marijine misijonarke
salezijanke - hčere M. Pomočnice
šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja
Notredamske šolske sestre
uršulinke
skupnost Loyola
KARITATIVNE    Lazaristi ?   Misijonska družba    usmiljenke ? hčere krščanske ljubezni,
usmiljenke sv. Vincencija Pavelskega
sestre križniškega reda,
sestre Svetega križa,
Marijine sestre (čudodelne svetinje),
misijonarke ljubezni
SVETNE USTANOVE        Don Boskove prostovoljke
Družina Kristusa Odrešenika,
Manjše sestre sv. Frančiška   
Mala Frančiškova družina
FSR - Frančiškov svetni red, III. red
NOVE OBLIKE
Bogu posv. življenja         Manjše sestre svetega Frančiška
Duhovna družina "Delo" ? FSO
Skupnost Emanuel


Klarise smo poklicane k molitvenemu življenju.
Posnemamo Jezusa molivca, zato je vse usmerjeno k molitvi. Molimo za svet in Cerkev, zlasti za naš narod. Jezus je namreč dejal: ?Brez mene ne morete ničesar storiti ? Prosite in se vam bo dalo??
Molitev, delo in počitek se skladno izmenjujejo v ritmu, ki omogoča sposobnost za molitev in delo. Imamo trajno adoracijo (24 ur/dan).
Kaj delamo? Naše najpomembnejše delo je molitev; trudimo se za molitvenega duha, da nam vse življenje postane molitev. Negujemo liturgijo in petje, prevajamo knjige; pečemo hostije; opravljamo hišna in vrtna opravila, ročna dela (klekljanje, vezenje,?). Lotimo se tudi drugih opravil.
Novinke imajo ?šolo?, več časa za uvajanje v redovno življenje

Posebnosti našega molitvenega življenja:
-    preprostost, skromnost, uboštvo
-    edinost, sestrinska ljubezen
-    molitev, češčenje Evharistije, Marije
-    veselje

Tako bodo živele sestre, ki bodo prišle med vas, naši dragi Prekmurci! Srčno želimo, da bi bil naš samostan ? kot je zapisal vaš škof dr. Peter Štumpf v prošnji za naš prihod ? zares prava ?duhovna ambulanta?, od koder vam bo Jezus delil svoje milosti, tolažbo in mir, kjer se boste lahko duhovno odpočili in odložili svoja bremena.

Hvala vam, dragi mladi prijatelji, ki ste prišli pomagat pri zidanju našega samostana. Prosile bomo Gospoda, ki bo iz tabernaklja posebno gledal na vas, naj vam povrne vašo dobroto, Vam da jasno spoznati Vašo pokl icanost in moč, da boste izpolnili vaše poslanstvo. 

s. M. Katarina Ambrož, OSC, opatinja
Škofija Murska SobotaŠkofija Murska SobotaŠkofija Murska SobotaŠkofija Murska Sobota

Napovednik


 torek, 01.01.2019 - torek, 31.12.2019

Dom duhovnosti Kančevci - program

v letu 2019 več ...


 torek, 01.01.2019 - sreda, 01.01.2020

Duhovna oskrba v soboški bolnišnici

Bolnišnični kaplan  je na voljo v nujnih primerih na tel. št. 070 79 79 67 več ...


 sobota, 09.03.2019 - ponedeljek, 09.12.2019

PRIPRAVA na zakon

Priprava na zakon v Škofiji Murska Sobota več ...


 nedelja, 28.04.2019

Odranci - 20. obletnica smrti b.s. A. Kozarja

Kardinal Franc Rode bo vodil slovesnost ob 20. obletnici smrti Božjega služabnika Alojzija Kozarja več ...


 sreda, 01.05.2019 - petek, 31.05.2019

Šmarnice - Panonski cvetovi za Marijo

V pripravi na obhajanje 100-letnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom bodo spregovorile tudi letošnje šmarnice. več ...

Celotni seznam napovedi