Kaj počnemo z domovino?

Najhujša nesreča je, če ostaneš brez domovine. To je največje ponižanje, ki ga čutiš vse življenje. Tudi Jezus je kot Jud imel svojo domovino. Bolelo ga je, da so njegovo Palestino okupirali in ropali Rimljani. Vendar zato ni pozival k boju in odporu, kot so to delali nekateri njegovi sonarodnjaki ali kot se s tem ponašajo mnogi še danes. Jezus je v svoji domovini oznanjal Božje kraljestvo in spreobrnjenje.
Ne vem, koliko ljudi čuti dolžnost, da bi se morali spreobrniti v odnosu do domovine? Kako podlo in nesramno ravnajo vsi, ki izdajo domovino, jo razprodajajo, jo lastninijo, jo ropajo, ji brezvestno jemljejo vero, cefrajo dušo, iz nje preganjano moralo, ji uničujejo dostojanstvo. Ni hujšega greha od tega.
Ali smo mar tudi Slovenci lastnina nekaterih, ki si jemljejo vse ? od naravnih do duhovnih dobrin? Kako si upajo odločati o naši usodi, in nam po svoje razlagati svobodo ter jo spreminjajo v hlapčevsko držo? Si res več ne moremo predstavljati življenja brez odvisnosti od komunizma in njegovih naslednikov? Kako dolgo še bodo v naših ušesih bobnele jurišne pesmi? S kako pravico še malajo po zidovih in plakatih rdečo zvezdo, srp in kladivo? Samooklicani kulturniki so spremenili slovenski boljševizem v zabavno pop sceno, zanimivo za mlade, ki sploh ne vejo, kaj pomenijo simboli, s katerimi se kitijo in pesmi, ki jih pojejo.
To je zelo slabo za Slovenijo.
Slovenski družbeni delavec iz Argentine mi je novembra letos, ob obisku v Argentini zaupal: ?Ko so vodilni v Nemčiji in v Ameriki gledali prizore na praznik Dneva upora v Stožicah, so mislili, da se v Sloveniji gremo maškerado. Niso verjeli svojim očem. Evropa je obsodila tri totalitarne sisteme, pri nas pa kot da smo petdeset let v zaostalosti. Tujci se sprašujejo, če so ti ljudje pozabili na 600 grobišč, ki jih je izkopal boljševizem. Prej dvajsetimi leti sem mislil, da je tega konec. Zdaj vidim, da ni tako. Se je pač zgodovina zasukala nekoliko drugače. Po drugih evropskih državah nekdanjega komunizma so dogodki šli v pravo smer. V Sloveniji se je ustavilo kolo družbe; zablokirala ga je palica boljševizma. To palico bo treba odstraniti, da bodo stvari šle naprej.?
Novinarka Rosvita Pesek nas je že lani na Nikodemovih večerih v Soboti spraševala, kdo bi to bil, ki bi rešil našo domovino in ji ponovno prinesel vrednote duha in morale.
Obraz naše domovine smo tudi kristjani. Ponos ali sramota domovine smo tudi kristjani. Za vse je Jezus rojen, za vse je trpel.
Resnico odrešenja in odrešenika sredi tega viharnega sveta je pesnik Lado Piščanec takole ubesedil:

?V svetu tulijo viharji,
v temni vihri begajo ljudje,
hrepene po lepi zarji.

Jaslice, skrivnosti polne,
posvetite v noč, v vihar sveta,
luč vrzite v duše bolne.?

Ti verzi so pognali v srcu mučenca ? ubili so ga v maščevalni akciji v Cerknem leta 1944.
Božično sporočilo je tudi tole: Jezus se je rodil kot Jud. In nikdar ne bo mogel biti drugega kot Jud, čeprav Božji Sin, Odrešenik vsega človeštva.
Mi smo se rodili kot Slovenci, Madžari, Romi, nekateri tudi kot Hrvati. Živimo v Sloveniji in nikdar ne moremo nehati biti kot to, kar smo. Naša domovina je Slovenija. Ohranimo poglavitno sporočilo božiča in ohranili bomo tudi svojo domovino.

+ Peter Štumpf
soboški škof