Halasov shod - pridiga

sreda, 21.05.2014

Pridiga ljutomerskega župnika in dekana g. Andreja Zrima na Halasovem shodu v Veliki Polani, 21. maja 2014

K pričevanju gospe Nedlove Marije o liku Danijela Halasa kot mladega kaplana v Ljutomeru naj dodam še nekaj misli, ki nas bodo utrdile v hoji za Kristusom in v pripravljenosti posnemati svetniški zgled mučenca Danijela Halasa. Smo v Marijinem mesecu in dobro vemo, da je bil Danijel Halas izreden častilec Matere Božje. Marijo je častil, Marijo je posnemal in Mariji je izročal mladi rod, da bi posnemali njene kreposti, da bi v življenju znali sprejemati in izpolnjevati božjo voljo. Ob vzklikih lavretanskih litanij v letošnjem maju mnogi odkrivamo vrline in kvalitete, ki jih je Marija podarjala človeškemu rodu. Mnoge od njih je poznal in iz njih črpal moč tudi božji služabnik.
V tem mesecu je z nami tudi lik in oseba Antona Martina Slomška. Njegova dobrota, ljubezen, skrb za vero, jezik in domovino so vsekakor nagovarjali tudi Danijela, da je bil še toliko bolj trden v prepričanju, da duhovne vrednote presegajo zemeljske in se je vredno za njih boriti in celo žrtvovati minljivo zemeljsko življenje.
V evangeliju smo prisluhnili vsem dobro znanemu odlomku o tem, da je Jezus trta in da smo mi mladike. Trta in mladike si niso blizu samo prostorninsko, temveč po sokovih, ki se skoznje pretakajo, tako so med seboj povezane življenjsko. Prav tako je z Jezusom in njegovimi učenci. Jezusova izjava, da brez njega ne morejo ničesar storiti, ne zanika, da na naravnem področju ne bi mogli ničesar storiti. Toda, če manjka povezava z Jezusom, ostane vse zgolj na človeški ravni. Človeške dejavnosti postanejo rodovitne za večnost le, če so zakoreninjene v Jezusu. V Jezusu ostanemo, ko smo z njim povezali svojo preteklost, ko vanj vključimo sedanjost in jo želimo nadaljevati v prihodnosti. Jezus tako ostaja v nas in nam deli sadove odrešenja. Tega se je dobro zavedal božji služabnik. Prav je, da se tega zavedamo tudi mi in kljub vsem preizkušnjam in krizam vere ostajamo trdni v veri in pripadnosti župniji in Cerkvi.
Sad Halasove gorečnosti in molitev ter mučeništva so duhovniški in redovniški poklici, ki so vzklili drug za drugim, po župnijah kjer je deloval, da smo lahko govorili celo o žitnici duhovnih poklicev v slovenskem prostoru. Sveta skrb zanj so bile družine, ki  jih je izročal Marijinemu varstvu ob podeljevanju zakramentov. Njegova posvečena roka je bila vedno pripravljena podeliti odvezo slehernemu grešniku.
Božji služabnik je vzgajal z besedo, še bolj pa z zglednim življenjem dobrega pastirja, ki je pripravljen dati življenje za svoje ovce.
V času španske revolucije je duhovnik von Mataro že stal pred sovražnimi vojaki, ki so že uperili puškine cevi, da bi ga ustrelili. Z dvignjenimi rokami je zaprosil naj malo počakajo in je dejal poveljniku: ?Brat, predno me ubijejo, mi dovoli objeti moje prijatelje.? Poveljnik dovoli, duhovnik pristopi k vojakom, vsakega objame in reče: ?Moji bratje, moja vera je vera ljubezni in odpuščanja. Zato vas objemam v zadnjih trenutkih in gledam na vas z veliko ljubeznijo. Če bi se vam kdaj v življenju oglasila vest in vas pekla, zato ker me boste ubili, ne pozabite, da sem vas objel in vam odpustil. Hvaležen sem vam, da ste mi pripravili veliko milost mučeništva.?  Potem stopi nazaj na svoje mesto in vzklikne: ?Jaz sem pripravljen, streljajte.? Sklenil je roke, povzdignil oči proti nebu in padel z molitvijo na ustnicah za svoje ubijalce. Tako umirajo junaki katoliške vere. Ta duhovnik je z orožjem ljubezni premagal svoje nasprotnike kakor nekoč sv. Štefan. Podobno je tudi božji služabnik Danijel Halas v duhu objel vojake, ki so s puškami streljali vanj. Še več, v duhu je objel vse svoje vernike in vse nas, ki se zbiramo na tem svetem kraju s prošnjo, da bi po Marijinem vzoru tudi mi ostali zvesti Kristusu in njegovi Cerkvi ? Naj današnje srečanje opogumi vse nas, da bomo za Kristusa goreli in da bomo tudi druge vneli. Amen.

Andrej Zrim, ljutomerski župnik in dekan