God sv. Klare - pridiga

petek, 12.08.2016

Pridiga generalnega vikarja Lojzeta Kozarja v klariškem samostanu v Turnišču ob godu sv. Klare, 11. avgusta 2016

Odprite vrata Kristusu. To je geslo našega škofijskega misijona, ki ga v teh dneh zaključujemo. Devet mesecev smo se zbirali k molitvi, k obhajanju svete maše in k raznim dogodkom, da bi Kristus imel odprto pot do naših src, do naših družin, do vseh naših skupnosti. Da ne bi nihče pred njim zapiral vrata, temveč bi ga vsak z veseljem sprejel kot svojega Odrešenika. Odpirali smo vrata po zgledu naših blaženih in Božjih služabnikov. Odpirali smo vrata Kristusu z besedo, s poslušanjem, z odpovedjo, z vero, upanjem in ljubeznijo. Odpirali smo vrata Kristusu in se srečevali tudi z nebeško materjo Marijo, da bi bila z nami na naši poti v večnost.

To, kar smo delali v času škofijskega misijona, smo prav gotovo delali že tudi prej, vendar zdaj z novim navdušenjem, na nov način, s poglobljeno vero. To, kar smo delali, so delali že mnogi ljudje pred nami. Kristusu sta odpirala vrata že davno nekoč sv. Frančišek in sv. Klara. Sv. asiški ubožec je v Kristusu prepoznal največje bogastvo, v njem je videl Boga, ki človeka neizmerno ljubi. Njemu je izročil svoje življenje, zanj je živel in mu služil z veseljem in ljubeznijo. Odsev neizmerne Božje ljubezni je zaznaval povsod: v gobavcu in beraču, v vodi in ognju, v zemlji in soncu, zato jih je imenoval brate in sestre. S svojo ljubeznijo do Kristusa je vžigal v srcih mnogih vero in ljubezen. In še danes nas navdušuje in spodbuja, še posebej tiste, ki mu na poseben način sledijo v redovnem poklicu.

To, kar smo mi delali v času škofijskega misijona, je delala tudi sveta Klara. Po Frančiškovem zgledu se je odpovedala bogastvu in se odločila za uboštvo. Iz ljubezni do Kristusa je prenašala nasprotovanje svojih domačih, se zavzemala za sestre, ki so se ji pridružile, vsem je ponižno služila in dosegla, da je redovna pravila potrdil papež Inocenc. Njen zgled ljubezni do Kristusa je navdušil mnoga dekleta, da so se odločila za tak način življenja. Še danes sveta Klara nagovarja in odpira vrata mnogih src, da sprejmejo Kristusa in se mu popolnoma posvetijo.

Če sem v začetku povedal, da smo mi v času misijona odpirali vrata Kristusu, torej delali to, kar so pred nami že delali drugi, npr. sv. Frančišek in sv. Klara, to ne drži popolnoma. Kaj smo mi delali posebnega? Morda smo kaj več molili, šli še kdaj več k sveti maši, prejeli kakšen zakrament več, se morda bolj potrudili za lep odnos do bližnjih. Je to dovolj? Bi se sv. Frančišek in sv. Klara s tem zadovoljila? Božja ljubezen je tako velika, da nikoli ne moremo reči: dovolj smo storili.

Odprite vrata Kristusu. To so pred nekaj leti izrekle tudi sestre klarise in odprle nov samostan tukaj v Turnišču. Da bi po njihovi molitvi, po njihovi daritvi, po njihovem skritem življenju Kristus imel neoviran dostop do čim več src v naši škofiji. Zato živijo v klavzuri, zato živijo uboštvo, pokorščino in čistost. Zato Jezusa v sv. Rešnjem Telesu častijo ves dan od jutra do večera in še ponoči prihajajo pred njega. Zgled sester klaris govori in spodbuja, da tudi mi z ljubeznijo služimo Kristusu in pomagamo svojim bližnjim.

Odprite vrata Kristusu - je s svojim življenjem in s svojo mučeniško smrtjo delal in oznanjal Božji služabnik Danijel Halas. Kar je delal, je delal iz ljubezni do Kristusa. O tem govorijo njegove besede: ?Jezus v svetem Rešnjem Telesu nam je vsa tolažba in olajšanje v vsakdanjih neprijetnostih.? Tik preden so ob Muri odjeknili štirje streli, je zmogel zaklicati tri sveta imena: Jezus, Marija, Jožef.

Vrata Kristusu je odpiral tudi naš drugi Božji služabnik Alojzij Kozar. Odpiral jih je z molitvijo. Prva Kozarjeva ura v vsakem dnevu je bila posvečena Bogu. Vrata Kristusu je odpiral z vzornim obhajanjem bogoslužja, z zavzetim oznanjevanjem evangelija, s pisano in govorjeno besedo, s potrpežljivim prenašanjem mnogih težav. To je delal, ker je bil Bog vsa njegova ljubezen, kakor je zapisal pred osemdesetimi leti ob svoji novi maši in te besede potrjeval vse svoje življenje z zvestim služenjem Bogu in ljudem.

Danes smo mi na vrsti, da odpiramo vrata Kristusu, da s tem prizadevanjem nadaljujemo tudi po končanem škofijskem misijonu. Da bi to lažje delali, se oziramo na svetle zvezde, na svetnike in Božje služabnike, naj nam izprosijo pri Bogu milost, da bomo z večjo ljubeznijo delali vse, kar delamo. Danes se še posebej obračamo k sveti Klari, ki nam je po sestrah klarisah v tem samostanu še bližje. Naj nam izprosi milost, da bomo s Kristusom, našim ljubljenim Odrešenikom, živeli zdaj in vso večnost. Amen.

Lojze Kozar, generalni vikar