Ekumensko bogoslužje - nagovor škofa dr. Petra Štumpfa

nedelja, 18.01.2015

Molitvena osmina za edinost kristjanov

Nagovor murskosoboškega škofa ordinarija msgr. dr. Petra Štumofa pri ekumenskem bogoslužju v murskosoboški stolnici, v nedeljo, 18. januarja 2015

Spoštovani gospod škof Evangeličanske Cerkve v Sloveniji, mag. Geza Filo, spoštovana duhovnika Goran Kuhar, stolni župnik in mag. Leon Novak, duhovnik evangeličanske cerkvene občine v Soboti, spoštovani gospod pastor soboške Binkoštne evangelijske Cerkve, Andrej Bojnec, spoštovani bratje in sestre v Kristusu.

Z velikimi veseljem v soboški stolnici vas vse pozdravljam. Vesel sem vaše navzočnosti in molitve, ki jo Bogu izrekamo s srcem na začetku Molitvene osmine za edinost kristjanov. Tokrat je med nami gospod škof Geza, ki prvič v tej katoliški stolni cerkvi kot predstojnik Evangeličanske cerkve v Sloveniji skupaj z nami moli za našo edinost. Bogu smo hvaležni za ta dar, ki ga tudi ta večer spoznavamo kot dar Svetega Duha.

Čeprav se zdi, da je svet vedno bolj razdeljen zaradi nestrpnosti in terorja, mi spoznavamo in verujemo, da je naša vera v Jezusa Kristusa kot pretok Žive vode, ki tudi po naših molitvah teče na rane tega sveta, jih hladi in blaži. Vendar potrebno je več kot samo spoznanje vere. Potrebno je življenje v Kristusu. Vera ni nauk. Vera je biti v Kristusu, s Kristusom in v Kristusu. Termometer naše vere je veselje nad dobrim, ki ga delajo drugi. Saj prvi kristjani niso bili teološko izobraženi. Poganom še povedati niso znali kaj in kako verujejo. Bili pa so življenjsko pričevalni. Za druge so bili misterium ali skrivnost, ki so ga hitro opazili in je bil privlačen.

Privlačnost krščanstva je v naši medsebojni ljubezni. ?Ljubite se med seboj, kakor sem vas jaz ljubil?(Jn 15, 12), nam Jezus zapoveduje. Jezus nam ne naroča ljubezni. Jezus nam niti ne priporoča ljubezni. Jezus nam zapoveduje ljubezen. Ljubezen med nami je Kristusov zapoved, je Kristusov zakon. Brez ljubezni ni krščanstva. Krščanstvo brez ljubezni je največje pohujšanje za ta svet. Ljubezen ni čustveno razpoloženje. Ljubezen je holokaust, kar pomeni žrtvovanje, pomeni izgoreti v ljubezni do drugih.   

Zakaj je v zgodovini med nami prišlo do delitev? Ni bilo ljubezni. In tam kjer ni ljubezni, pride vse prav: teološke, pravne in kulturne razlike.

Kjer ni ljubezni, nastopi ošabnost, ki zaduši resnico o Kristusu. Ob nekdanjih delitvah in sporih so vsi verovali, da jih vodi Kristus, toda iskreno povedano, danes ne vemo, kako so mu to dopustili. Vsi so takrat mislili, da Kristus gre za njimi. Niso pa pomislili, da oni morajo iti za Kristusom. Ko pa greš za Kristusom, ne moreš biti ločen od drugih, ker nisi sam ? drugi so s tabo. 

Naše skupno molitveno bogoslužje v tej stolnici izraža voljo, da bi vendarle skupaj hodili za Kristusom. Svet nam sedaj močno grozi s ponižanjem in celo z izničenjem. Toda ne more nas svet uničiti. Svet nas tepta, a to pomeni, da smo pričeli kaliti. Trpljenje in smrt kaljenja bomo preživeli samo, če bomo s Kristusom.

Znan jezuitski pater Klemont je imel predavanje. Bilo je navzočih okrog 1000 ljudi. Bili so tudi muslimani. Pater je govoril: ?Naša, krščanska tradicija je najlepša.? Muslimani so ostro protestirali. Vsi so čakali, kaj bo. Klemont je še enkrat poudaril: ?Naša tradicija je najlepša! Sedaj pa se vam izročim v roke, dragi bratje muslimani, pa naredite z mano kar hočete. Lahko me ubijete, kakor veleva vaša tradicija!? Nastala je grobna tišina.

Prav to je storil Jezus. Prepustil se je velikim duhovnikom, sinedriju in končno Pilatu. Molčal je na lažne obtožbe ljudi. Tako je rešil svet. Samo pred Kajfom je izpričal, da je Božji Sin in tako razodel Božjo slavo. Ko pa je pustil, da so ga tepli, pa je razodel svoje bistvo Boga. Mi stavimo svoje upanje, svoje nemoči, svoje poraze ? vse stavimo na tega Kristusa. Naj on govori pred tistimi, ki nas zasramujejo ali celo preganjajo. Samo on lahko v njih spremeni nasilni um v milost.

Na Binkošti nam je vstali Jezus poslal Svetega Duha. Brez Svetega Duha so naše cerkvene skupnosti samo organizacija, evangelij je literatura, cerkveno vodstvo pa samovolja.
Sveti Duh je Živa voda, ki nas potopi v Kristusa, ki nam daje svoje Življenje. Pogosto se priporočajmo Svetemu Duhu.

O nobeni stvari v Cerkvi ali v teologiji, ne moremo govoriti brez Svetega Duha. Beseda Svetega Duha je v Svetem pismu. Božjo besedo moramo kar pojesti, ne brati. To pomeni, brati, brati, brati in zopet brati. Samo brati. Ko bomo brali, bomo zaplavali na Božji besedi.

Dokler se ne rodi razmerje z Božjo Besedo, se bomo vedno spraševali samo o naših razlikah. Vedno si je treba odgovoriti: ?Za kom grem in kam me ta, za katerim grem, vodi??

Božje besede ne razlagamo, ampak častimo. Ne se mučiti, da bi Božjo Besedo razumeli, ampak pustiti, da nas Božja Beseda poboža. Te Božje nežnosti pa smo vsi potrebni.

Bratje in sestre, prizadevajmo si, da ohranimo edinost Duha z vezjo miru (prim. Ef 4, 3).

+ msgr. dr. Peter Štumpf
Murskosoboški škof