Dober in nezlomljiv

torek, 25.04.2017

Če želimo na kratko predstaviti Božjega služabnika Alojzija Kozarja, lahko izrečemo le dve besedi: Dober in nezlomljiv. Tako je tudi naslov knjižice, ki jo je župnija Odranci izdala ob letošnji obletnici njegove smrti.
Dober – Da je bil Božji služabnik Alojzij Kozar dober, govori veliko stvari. Župnik Kozar je bil skupaj z najožjimi sodelavci na montiranem sodnem procesu v Lendavi leta 1947 obsojen na zaporno kazen. Ker je bilo očitno, da ni razlogov za obsodbo, se je Kozar hotel pritožiti na višje sodišče. Sodnik in javni tožilec sta prišla k njemu v celico in mu obljubila, da bodo izpustili obsojene cerkvene odbornike, če se ne pritoži. Kozar je malo pomislil, nato pa dejal: »Če jih danes izpustite, se ne bom pritožil.« Najprej sta nekaj mencala, nato pa obljubila in še isti dan so vsi odranski verniki odšli domov, on pa je ostal v zaporu do izteka kazni in nosil breme krivične obsodbe do smrti. Šele po njegovi smrti je Vrhovno sodišče v Ljubljani razveljavilo sodbo lendavskega sodišča in Kozarja razglasilo za nedolžnega.
Še drug primer: Ko se je zaradi nesreče pri gradnji cerkve moral zagovarjati na sodišču, se je ponudil en odvetnik, da ga bo zastonj branil in je obljubljal, da bo zagotovo oproščen, sicer bo gotovo obsojen. Kozar je končno privolil, vendar je postavil pogoj: ne sme drugih obtoženih obremenjevati. Na sodišču pa je ta odvetnik delal ravno to. Zato mu Kozar ni več dovolil, da ga zagovarja. Odvetnik je samo pripomnil: Boste pa obsojeni! In tako je tudi bilo. Kozarju je bilo biti dober, pošten neizmerno več kakor nositi breme krivične obtožbe, trpeti in ostati lep na zunaj.
Nezlomljiv – Božji služabnik Alojzij Kozar je bil tudi nezlomljiv. Skoraj dvajset let se je trudil, da bi si verniki v Odrancih lahko zgradili župnijsko cerkev. Oblast je na različne načine hotela gradnjo preprečiti. Njega pa je želela zlomiti, ga povsem onemogočiti. Zato mu je ponudila kupčijo: Če vstopi v Ciril-Metodijsko društvo, in s tem potepta svoje prepričanje ter se jim ukloni, bo takoj dobil dovoljenje za gradnjo cerkve. »Zaradi te ponudbe mnogo noči nisem spal,« je zapisal. Premišljeval je, kaj naj naredi. Naj vztraja pri svojem in s tem tvega, da cerkve v Odrancih ne bo, ali pa naj posluša glas: Če predme padeš in me moliš? »Ves teden je trajal ta strašni notranji boj.« Kozar je ostal trden in nezlomljiv, ni se dal kupiti, zaupal je v Boga, ki mu je dajal moč. Njegovo upanje je bilo neuničljivo, kakor je to izpovedal v knjigi z naslovom Neuničljivo upanje.
To je tudi njegovo sporočilo za nas: vsak izmed nas se mora truditi, da postane dober in nezlomljiv.
V knjižici odseva tudi plakat, na katerem je izrisan zlati lok, ki upodablja besede nadškofa dr. Marjana Turnška: »Z Goričkega preko Odranec v Nebo.« Z goričkih bregov se je Kozar spustil na ravnino, v Odrance, kjer se je spet začel dvigati in sicer v nebo ali v nebesa. Na pot za njim smo povabljeni tudi mi, zato na plakatu Kozarju na mopedu sledijo različna prevozna sredstva. Na pot kvišku pa lahko potujemo tudi s pomočjo Kozarjevih knjig, ki so predstavljene na plakatu.
Knjižica Dober in nezlomljiv s pomočjo fotografij in kratkih besedil različnih avtorjev predstavi Božjega služabnika Alojzija Kozarja in nas vabi na pot za njim.

Lojze Kozar ml.