Diakonsko posvečenje - škofova pridiga

nedelja, 14.10.2012

Nagovor murskosoboškega škofa msgr. dr. Petra Štumpfa

Diakonsko posvečenje Borisa Kučka, Turnišče-14.10.2012

Dragi ordinand Boris, spoštovani starši, sestri, sorodniki, gospod generalni vikar, turniški župnik, dekani, rektor nekdanjega mariborskega bogoslovja, rektor ljubljanskega bogoslovja, sobratje duhovniki, vsi slovenski bogoslovci, sestre redovnice, dragi bratje in sestre!

Z velikim veseljem bom sedaj posvetil v diakona bogoslovca Borisa Kučka, domačina iz turniške župnije.

Dragi Boris, upam, da se zavedaš neizmernega daru, ki ti ga sedaj podarja Kristus Gospod. Gospodar žetve se je uzrl po soboški škofiji in na njenem polju med množico ljudi uzrl tebe, te vzljubil, izbral in nagovoril. Ti si ga slišal in odgovoril: ?Tukaj sem Gospod Jezus?. Posvečen boš za službo oltarju, Božji besedi ter dobrodelnosti.

Prvo berilo iz tretje Mojzesove knjige nam razodeva, da je Gospod za službo Aronu izbral Levijeve sinove, da bi opravljali službo pri shodnem šotoru. To so bili oskrbniki svetišča. Levijevi sinovi so se odpovedali dediščini, do katere so imeli pravico drugi rodovi. Njihova dediščina je sam Gospod Bog (prim. 3 Mz 3, 5-9).

Tudi ti, Boris, se danes odpoveduješ ženi in otrokom. Odpoveduješ se svoji družini, službi, karieri, osebnim načrtom, ugodju, možnosti pridobivanja osebnega bogastva. Gospod Jezus Kristus je tvoja edina izbira, tvoje najmočnejše čustvo, tvoje bogastvo. V Kristusu bo našlo tvoje srce potešitev vseh želja in hrepenenj.

Diakonsko posvečenje in služenje, ki ga boš vršil, ti bo omogočalo, da boš v letu priprave na duhovniško posvečenje v sebi odkril tiste milostne darove, ki jih boš najprej kot diakon in nato duhovnik uporabljal in delil drugim vse svoje življenje.

Apostol Pavel našteje te milostne darove v pismu Rimljanom: dar preroštva, dar služenja, dar učenja, dar spodbujanja, dar velikodušnosti, dar vodenja in dar usmiljenja (prim. Rim 12, 4-8).

Gotovo že sam pri sebi odkrivaš, kateri od teh darov je še posebej tvoj. S tem darom boš močno zaznamoval sebe in ljudi, h katerim te Gospod Jezus pošilja.

1) S polaganjem škofovih rok na glavo ter posvetilno molitvijo boš usposobljen za opravljanje službe, ki je najprej strežba škofu pri oltarju in nato celotnemu duhovniškemu zboru.

Boris, službo diakona boš do duhovniškega posvečenja opravljal v stolni cerkvi in župniji. Skupaj z stolnim župnikom in kaplanom boš skrbel, da bo evharistija vedno praznična. To pomeni, da boš z žarom služenja pri oltarju v ljudeh prižigal veselje in ponos, da so kristjani in da so lahko pri sveti maši. Ko jim boš kot diakon oznanjal in razlagal Božjo besedo, jim delil sveto obhajilo, mlade poučeval v veri, odganjaj od njih žalost, daj jim upanja. Ozdravljaj, kar je ranjeno in bolno.

2) Z diakonskim posvečenjem, prejemaš moč za oznanjevanje Božje besede. Ne delaj si skrbi, kako bi učeno pridigal ali kako bi ljudem godil z zanimivimi prispodobami, da bi te poslušali. Z Božjo besedo išči prijateljstva in domačnosti. Zato Sveto pismo beri in premišljuj. Srečal boš ljudi, ki te bodo prosili, da jim razložiš Božjo besedo. Papež Benedikt XVI. je v srcu zaslišal glas narodov in ljudstev, ki hrepenijo, in prosijo za evangeljsko oznanilo. Tudi med nami so že taki, ki še niso slišali za Jezusa. Diakonsko posvečenje naj v tebi, Boris, še poveča željo, da bi sledil papeževemu povabilu k novi evangelizaciji.

Dragi bratje in sestre!

Naša škofija danes vstopa v leto vere. V Rimu papež in škofje v binkoštni dvorani poslušajo in sledijo glasu Svetega Duha, kako v tem času modernim ljudem govoriti o Jezusu. Dočakali smo tudi jubilej, 50-let, odkar se je pričel drugi vatikanski koncil.

Vsa ta sveta dogajanja so dar iz nebes, ki nas vse, škofe duhovnike, diakone in Božje ljudstvo zavezuje k odločitvi, da pridemo do osebne vere in poglobimo ljubezen do Jezusa.

Ko poslušamo Božjo besedo, hkrati v nas že tli želja, da bi jo oznanjali. Vsi mi moramo evangelizirati najprej sebe. To pomeni najprej naše notranje spreobrnjenje. Božja beseda nam namreč pomagati videti sebe, kot nas vidi Bog. Božja beseda nam ne dovoljuje, da bi milostne darove, ki nam jih daje Bog, obdržali samo zase in jih ne delil naprej. Božja beseda nas sili, da vsi, pogumno stopamo na poljane naše škofije, da stopimo do ljudi, ki še Kristusa niso srečali ali pa so ga zapustili. V njihovih dušah bomo odkril presenečenje. Tam nas čaka sam Gospod Jezus; bičan in zasramovan v ponižanih, križan v grešnikih in poveličan v dobrih ljudeh. Ko se bomo našli med temi ljudmi, bomo lahko v njih zrli Jezusa. Ko se srečamo med seboj, se v resnici soočamo z Jezusom. Pogovor z ljudmi o naši veri je pogovor o Jezusu. Takšen pogovor pa je molitev.

Boris danes škofu in vsemu občestvu obljublja, da bo molil molitveno bogoslužje ali brevir. To je uradna molitev Cerkve, stkana iz Božje besede. Kdor moli brevir, spoznava Božjo besedo in se v Svetem Duhu krepi za njeno oznanjevanje. Tam, kjer verniki skupaj z duhovnikom molijo brevir, župnija, postaja učinkovita pri izpovedovanju, oznanjevanju in pričevanje osebne in občestvene vere.

Najbrž smo vsi že slišali vprašanje: Zakaj bi moral biti kristjani, če pa je za nebesa že zadosti, če sem pošten in dober?

Zakaj bi moral slediti katoliškemu moralnemu nauku, če pa je danes laična morala tako zelo odločna pri opazovanju in obsojanju javnih oseb, ostra glede davkov in aktivna pri ekoloških vprašanjih, obrambi živali in še kaj?

Zakaj biti danes katoličan, če pa ima katolištvo na vesti križarske vojne, inkvizicijo, osvajanje tujih dežel, kolaboracijo, razne afere?

A niso bolj primerna verstva, ki so bolj miroljubna, človekoljubna in tudi obljubljajo večno življenje?

Zakaj verovati, če pa si lahko kreposten tudi brez vere?

Na takšna vprašanja ni akademskih odgovorov. Takšna in podobna vprašanja zahtevajo korenit premislek in čimprejšnje ukrepanje.

Vemo, da nismo samo mi kristjani tisti, ki bi bili poklicani in zaradi vere usposobljeni, da delamo dobro. Kdorkoli, tudi neverni, tudi grešniki lahko delajo dobra dela.

Jezus je dejal, da ima kozarec vode, ki ga žejnemu podarimo v njegovem imenu, v nebesih zelo veliko ceno. V tem je razlika! Delati dobro zaradi Jezusa in Božjega kraljestva ali pa delati dobro zaradi svojih naravnih, rekli bi celo etičnih motivov.

Povezanost z Jezusom pomeni izredno moč in ima tudi posebno vrednost. Lajša trpljenje in revščino ljudem, hkrati pa na zelo učinkovit ljudem oznanja in pričuje za Jezusa. Ni zadosti biti dober človek. Pomembno je biti dober in plemenit kot je to Jezus.

3) Boris, ko boš kot diakon v službi ljudem povezan z Jezusom, boš postajal še bolj človeški. Tvoja dobra dela bodo ljudem lajšala stiske, hkrati pa potrjevala njihovo človeško dostojanstvo. Pričuj svojo vero z dejanji, ki bodo iskala rešitve, ki bodo poštene, človeške, transparentne. Ni hujšega kot dobrota z računico. Pomeni, ?delam dobro, da profitiram?. Diakon je Kristusov človek. To pomeni, da od posvečenja naprej živi v Kristusu, se odloča kot Kristus in dela s Kristusom. Diakon končno z duhovniškim posvečenjem postane drugi Kristus.

Kristus te zavezuje, Boris, da ljudem prikažeš lep obraz Cerkve. Obraz, ki razodeva karitativnost in edinost s škofom, duhovniki in vsem Božjim ljudstvom.

Nikogar ne sprašuj kakšne vere je ali kakšno izobrazbo ima. Pri oznanjevanju evangelija uporabljaj slog usmiljenega Samarijana, ki se sklanja nad neznanim ranjencem. Ne sprašuje po njegovih osebnih dokumentih.

Na poljanah Cerkve je polno ranjenih, utrujenih, obupanih, prestrašenih, zmedenih, zavedenih ljudi. Od njih ne moreš pričakovati polnih klasov. Veter preizkušenj, večkrat tudi greha, je razpihal zrnje Božji darov na kamnita tla današnjega sveta.

Na njivi Cerkve sedaj ni čas žetve, ampak je čas zbiranja, zrno do zrna.

Takšno počasno in dolgotrajno iskanje in zbiranje ljudi ter spravljanje izgubljenih Božjih darov, zahteva tvojo mladost, tvojo navdušenost in tvojo velikodušnost, Boris.

Ne smeš izgubljati časa in moči pri postavljanju zidov ločitve ali pri postavljanju nedosegljivih norm. Raje postavljaj mostove prijateljstva, poslušanja in pogovora. Gospod Jezus te potrebuje. Potrebuje tvoje srce in tvoje sposobnosti!

Tvojo službo pri oltarju lahko zamenja drug diakon. Pri tem nisi nenadomestljiv. Ne more pa te nihče zamenjati v tvoji veri in v dobrodelni ljubezni.

Sedaj boš posvečen, da boš oznanjal evangelij in pričeval dobroto na sebi lasten način. Bodi služabnik Božje besede in usmiljenja.

To poslanstvo ti danes zaupa Cerkev. Ostani zvest!

Drugi vatikanski koncil nas uči: ?Preblažena Devica Marija, Mati Cerkve, je vztrajala na romanju vere in vztrajala v svojem zedinjenju s Sinom zvesto do križa. Z materinsko dušo se je pridružila njegovi daritvi. Na križu jo je Jezus dal vsem nam za mater? (prim. C 58)

Sedaj tudi tebi Jezus s križa pravi: ?Boris, glej tvoja mati!? Vzemi Materi Marijo na dom svojega srca. Ona je s teboj pri služenju oltarju, oznanjevanju Božje besede in dobrodelnosti. Svojo bližino ti zagotavljamo tudi duhovniki, sestre redovnice, verniki in jaz, Peter ? püšpek sobočke püšpekije. - amen

+ dr. Peter Štumpf, murskosoboški škof