Četrtek pred prvim petkom - škofijski misijon

četrtek, 30.06.2016

Ob prvih četrtkih molimo za duhovne poklice, zato spoznavamo svetle vzore iz naše slovenske preteklosti. V mesecu juliju je na vrsti Božji služabnik Andrej Majcen.


Odpiram vrata Kristusu,
kot delal Majcen je Andrej,
tam v Vietnamu in doma,
njegova sled se še pozna.



Nagovor:
"Ko je Andrej Majcen prišel k misijonarju Jožefu Kerecu v Kunming na Kitajsko, naj bi na slovesnem sprejemu tudi on spregovoril mladim. Ko je stopil na oder, se je v tišini po kitajski navadi na vse strani priklonil, nato pa v kitajščini povedal: ?Rad vas imam.? To je bilo vse, kar se je tik pred tem naučil, a dovolj, da so bili vsi navdušeni in da je osvojil njihova srca. To je bil njegov najkrajši in najučinkovitejši govor v življenju, kot je sam pozneje dejal.
Božji služabnik Andrej Majcen je bil rojen leta 1904 v Mariboru. Postal je duhovnik, salezijanec in se navdušil za misijone. Mašniško posvečenje je prejel leta 1933, isto leto kakor Božji služabnik Danijel Halas. 44 let je preživel kot misijonar na Kitajskem in v Vietnamu, tudi po vrnitvi v domovino je po srcu ostal misijonar, o čemer pričajo številna ohranjena pisma in druga pričevanja.
Srca Kitajcev, Vietnamcev pa tudi Slovencev je za Kristusa odpiral z ljubeznijo. Rad vas imam, to ni bil samo njegov prvi nagovor v kitajščini, to je bilo njegovo življenjsko vodilo. Ljubezen je izkazoval revnim in zapostavljenim. Bil je graditelj zavodov, strokovnih in tehničnih šol, voditelj delavnic, organizator dejavnosti, ki so mlade uvajale v življenje poštenih državljanov in dobrih kristjanov. Po zgledu apostola Pavla, velikega misijonarja, ki je hotel biti ?vsem vse?, se je tudi on trudil biti Kitajec med Kitajci, Vietnamec med Vietnamci.
Andrej Majcen je vse življenje zorel v svetosti. K temu mu je pomagala tudi mati, ki mu je že kot mlademu učiteljiščniku v Krškem naročala: ?Ko boš šel v šolo, ne pozabi mimogrede stopiti za trenutek v frančiškansko cerkev, saj greš lahko pri enih vratih noter pri drugih pa ven, se pokrižaš z blagoslovljeno vodo, kratko zmoliš in se priporočiš Mariji.?
Andrej Majcen je ljubil Jezusa in Marijo. To ljubezen je krepil z molitvijo in jo utrjeval s prenašanjem trpljenja. Proti koncu svojega življenja je zapisal: ?Danes se posebej zahvaljujem Bogu za prehojeno pot doma in v misijonih. Bog je čudovit, četudi je pot križeva. Srečen sem, da sem to pot prehodil. Ideal vsakega svetega duhovnika je, da bi bil kot drugi Kristus, z njim na križu za rešitev duš. Nič ni lepšega, kakor se dajati iz ljubezni do drugih.?
Številni ljudje, ki so se z njim srečali, so prepričani, da je Andrej Majcen sveto živel, da je bil ves predan Jezusu, in da je v okolico kar izžareval dobroto. Tone Ciglar je zapisal: ?Vsi, ki smo ga srečevali, smo na njem občudovali dobroto; postal je nekako poosebljena dobrota Boga Očeta. Vsak, kdor ga je srečal, ga je hotel ponovno srečati. Ljudje, ki so ga srečevali, izjavljajo, da so ob njem doživljali Božjo bližino.?
Z dobroto, z ljubeznijo lahko vsak izmed nas odpira vrata Kristusu, da bo on vstopal v naša srca, v naše družine, v naše župnije in druge skupnosti." Lojze Kozar ml., Odprite vrata Kristusu

ŠKOFIJSKI MISIJON