Škofija Murska Sobota
Škofija Murska Sobota

SPLETNE POVEZAVE ŽUPNIJ

MISEL DNEVA

"Če se ne izgubi niti en atom telesa v nič, kako bi se moglo izničiti vse to, kar je duhovnega." B. sl. Alojzij Kozar

Božja beseda


Vir: www.hozana.si

ANKETA

Katere po vrsti bodo Stopinje 2021 ?
  30
  40
  48
  50
  53
  60
  77
rezultati anket

2006  2007  2008  2009  2010  2011  2012  2013  2014  2015  2016  2017  2018  2019  2020  2021  
januar  februar  marec  april  

Bomo iz te epidemije izšli bolj modri?

nedelja, 03.01.2021


Nagovor škofa Petra Štumpfa med sveto mašo, predvajano po Tv Exodus

Nedelja, 3.1.2021 – soboška stolnica - 2. nedelja po božiču

 

Bomo iz te epidemije izšli bolj modri?

Dragi bratje in sestre!

Dobrih razprav o modrosti, taki ta pravi modrosti, ne filozofiranju vseh vrst, temveč modrosti duha, ki zdaleč presega naučeno pamet, ne zasledimo prav veliko. Pametovanja je sicer med nami zelo veliko, zdrave modrosti pa bore malo.

Po naših knjigarnah se tare knjig, v katerih avtorji ali avtorice pišejo kako zdravo živeti, kako razvijati in plemeniti medčloveške odnose, kako racionalno porabljati čas in denar, kako umiriti svoje živce… Mnogo knjig o teh rečeh je bilo že spisanih, in mnogo ji še bo. Zanimivo, da po katoliških knjigarnah prodajo dosti več knjig s psihološko vsebino kot pa knjig, ki so duhovne narave. Ljudje iščejo načine, kako si umiriti dušo, se soočati z depresijo, kako odpraviti napetosti in kako funkcionirati v tem nemirnem svetu.

Večina takšnih knjig je sicer koristnih, vendar samo za nekaj časa. Kmalu se na tržni ponudbi pojavijo nove, v spoznanjih nadgrajene knjige. Ob prebiranju knjig se čudimo, od kod vse ta spoznanja, vso to vedenje…, dokler ne bodo spisane zopet nove knjige in na te, ki jih z občudovanjem prebiramo sedaj, bomo prej ali slej tudi pozabili. Takšen proces pisanja in branja, nadgrajevanja dosedanjih spoznanj, pa seveda tudi sprotnega pozabljanja, vse to je proces našega izobraževanja in izgrajevanja človeške osebnosti, hkrati pa tudi usposabljana pri izbiranju knjig in zmožnosti presoje kaj je nekaj vredno branja in kaj ni.

V času korone krize, sem se spravil na sortiranje knjig na moji knjižni polici. Veliko se jih je nabralo v teh letih mojega soboškega škofovanja. Ugotovil sem, da so nekatere knjige, ki so bile v prodaji lansko ali predlansko leto, čez noč zastarele. Korona kriza jim je namreč okrnila ali pa povsem onesposobila njihovo sporočilo in tako seveda tudi dosedanjo vrednost. Lansko leto so se te knjige še zdele koristne, sedaj so neuporabne.

Korona kriza je namreč močno spremenila odnose po družinah, načine katehiziranja, na vago je postavila dosedanjo župnijsko pastoralo, Cerkev je v tem obdobju precej spremenila svoj slog delovanja, predvsem bogoslužnega, zelo se spreminja psihološka struktura ljudi in zaenkrat smo pred novimi neznankami, ki nas begajo: kakšne posledice bo sedanja kriza pustila na otrocih in mladih, na ekonomiji in gospodarstvu in seveda tudi na podobi celotnega sveta.  Knjige, ki so do sedaj govorile o vseh teh in seveda tudi mnogih drugih vprašanjih v luči zelo aktivnega življenja in delovanja, in so pri tem izpostavljale človeško pomembnost, neobhodno sposobnost v vseh pogledih, so v trenutku postale nerealne, nekoristne,  v nekaterih pogledih pa celo škodljive. Zlasti s področja sociologije so mnoge knjige sedaj povsem neverodostojne, saj njihovi pisci niso mogli vedeti, kakšne posledice bo v sedanjo družbo vnesla epidemija.

Več kot polovico knjig sem moral odstraniti iz mojih knjižnih polic in tako knjige deponirati v škofijsko knjižnico, nekatere pa tudi v predelavo papirja. Sedaj čakam na nove knjige, ki bodo vsaj poskušale iskati verodostojne odgovore na izzive tega časa. Tiste,  ki sem jih ohranil, so večinoma knjige z duhovno vsebino in sporočilom. To so knjige ki razmišljajo o Božji besedi, o življenju in naukih svetnikov ter cerkvenih očetov.

Te knjige namreč nikoli ne zastarajo, pa tudi če pride še do kakšne krize ali epidemije. Duhovne knjige namreč imajo drugačno sporočilo. Govorijo nam o Bogu. Knjige o Bogu vedno imajo to, kar pa imajo zelo redko knjige o nas ljudeh. Knjige o Bogu namreč zmeraj izpostavijo nujnost ponižnosti, ki jo mora imeti najprej tisti, ki piše o Bogu, kot tisti, ki to knjigo bere. Če knjiga o Bogu ne odseva ponižnosti njenega pisatelja, potem je to samo še knjiga o pisatelju, o njegovi domnevni modrosti. Bog pa je pri tem zlorabljen, saj si ga je pisatelj sposodil kot predmet ali sredstvo, preko katerega razkazuje svojo domnevno modrost. Knjige o Bogu, ki v sebi nimajo ponižnosti, so zgolj področje človekovega boja proti Bogu

Kdor se hvali s svojo modrostjo, se hvali, ker v resnici ni moder, pa bi to rad bil. In ker pogreša, da ga drugi hvalijo, ne vzdrži in zato se spozabi tako daleč, da sam sebe hvali. Vsi smo v tej veliki skušnjavi in eni ne vzdržimo, da ji vsaj tu in tam ne bi kdaj podlegli. Ko se hvalim s svojo modrostjo, v bistvu drugega ne počnem kot zgolj to, da se s tem pred drugimi sramotim.

Svetopisemski pisatelj, modri Sirah, pa dovoli modrosti, da se hvali. Sirah ne govori o svoji modrosti, temveč govori o Božji modrosti, o modrosti, ki prebiva v umu živega in vsemogočnega Boga.  Božja modrost je namreč vseobsegajoča. Po njej je vse ustvarjeno in zato po njej vse biva. Njeno domovanje je pri Bogu in Jeruzalem, kjer je nekoč bil Božji tempelj, je simbolni kraj njenega domovanja.

Odkar se nam je Kristus, ki je Beseda živega Boga, razodel kot človek, se nam je v njem razodela vsa Božja modrost. Nikdar se ne moremo dovolj načuditi Jezusovim modrim besedam, ki so poleg tega še žive. Jezus sam o sebi pravi, da njegove besede nikdar ne bodo prešle. Vse bo namreč prešlo, njegove besede pa ne bodo prešle.

Kdor zares hoče biti moder, ne bo ostal zgolj pri občudovanju Jezusovih besed, temveč si bo prizadeval, da bo te besede čimbolj osvojil in jih tudi posnemal. Kristjani bi morali biti posnemovalci Kristusove modrosti.

Posnemanje Kristusove modrosti zdaleč presega človeško modrost. Gre namreč za posebne in temeljite posege Svetega Duha v človeku, ki hoče biti razpoložljiv za Božje delovanje in se pred njim ne zapira. Božjo modrost si pridobivamo z branjem Svetega pisma. Tako v nas oživi Božja beseda, ki nam edina lahko daje spoznanja o Bogu, pa tudi o tem kdo in kaj smo mi v Božjih očeh.

Modrost, ki nam jo daje Sveto pismo, zdaleč presega modrost tudi vseh drugih knjig. Modrost Svetega pisma ne mine, se ne spreminja, temveč je stalna in veljavna za vse čase in za vse ljudi. Večkrat sicer vsega ne razumemo, kaj piše v Svetem pismu. Vendar je pomembno, da beremo vztrajno, čeprav vsega ne moremo razumeti. Ko beremo Sveto pismo, nas Bog poboža s svojo Besedo in tako se nam v duši in v umu vedno bolj zarisuje sled Božje modrosti.

Naši predniki so bili zelo modri, ker so brali Sveto pismo. Mnogi niso imeli šol. Za silo so naučili brati doma ali pa pri kakšnem župniku ali kaplanu. To, kar so brali, so osvojili za zmeraj. In večinoma so poleg Svetega pisma brali še molitvenike in Mohorjeve knjige. Tako so vedeli dovolj, česar vse potrebujejo in kako se morajo ravnati, da dosežejo večno življenje v nebesih.

Bomo iz te epidemije izšli bolj modri ali pa ne?, to je zelo pomembno vprašanje. Do splošnega odgovora ne moremo priti, ker to sploh ne bi bilo smiselno. Skupne modrosti ni in je ne more biti. Modrost je lahko samo v posameznikih.  In če je teh posameznikov mnogo, potem bi lahko rekli, da je modrost doma med nami. Če pa teh posameznikov ni mnogo, potem pa je modrost doma samo pri nekaterih. In če je modrost samo pri nekaterih, potem je njen glas pogostokrat preslišan in zaradi tega potem zapadamo v vse sorte kriz in težavnosti. Če pa je modrost doma med nami, potem se bo to poznalo na mnogih ravneh našega življenja: naša misel in delovanje bosta namreč usklajeni s Kristusovo mislijo in ravnanjem. Več bo Kristusa med nami, več bo tudi človečnosti in zato bo več tudi zdravja, blagostanja, miru in varnosti.

Božja modrost naj vedno prebiva v nas in med nami.

- amen

Škofija Murska SobotaŠkofija Murska SobotaŠkofija Murska SobotaŠkofija Murska SobotaŠkofija Murska Sobota

Napovednik


 torek, 08.12.2020 - sreda, 08.12.2021

Leto svetega Jožefa

Papež z apostolskim pismom Patris corde napovedal Leto svetega Jožefa več ...


 petek, 19.03.2021 - sobota, 26.06.2021

Začetek Leta družine

Papež Frančišek napovedal začetek Leta družine Amoris Laetite več ...


 sobota, 10.04.2021 - sobota, 24.04.2021

e-Alfa srečanja

Odkrij življenje, vero, smisel več ...


 nedelja, 18.04.2021 - nedelja, 25.04.2021

Teden molitve za duhovne poklice

od 18. do 25. aprila 2021 več ...


 nedelja, 25.04.2021 - četrtek, 29.04.2021

Obletnica smrti B.s. Alojzija Kozarja

V četrtek, 29. aprila 2021, bomo obhajali 22. obletnico smrti Božjega služabnika Alojzija Kozarja. več ...


 četrtek, 29.04.2021

Prva Kozarjeva ura

Na dan obletnice smrti Božjega služabnika Alojzija Kozarja, 29. aprila 2021. več ...


 petek, 30.04.2021 - nedelja, 02.05.2021

Družinski RadŽivim

Srečevali se bomo od petka, 30. aprila do nedelje, 2. maja 2021. več ...


 nedelja, 02.05.2021 - sobota, 08.05.2021

1. Mladinski festival

Od 2. do 8. maja 2021 preko spleta več ...


 petek, 07.05.2021 - sobota, 15.05.2021

Priprava na zakon

preko Zooma več ...

Celotni seznam napovedi