Škofija Murska Sobota
Škofija Murska Sobota

SPLETNE POVEZAVE ŽUPNIJ

MISEL DNEVA

"Resnico o Jezusu je potrebno sprejeti, ne jo odkriti s svojo pametjo, ker je ta preslaba. Petru nista meso in kri razodela resnice, ampak nebeški Oče s svojo milostjo." B. sl. Alojzij Kozar

Božja beseda


Vir: www.hozana.si

ANKETA

Katere po vrsti bodo Stopinje 2021 ?
  30
  40
  48
  50
  53
  60
  77
rezultati anket

2006  2007  2008  2009  2010  2011  2012  2013  2014  2015  2016  2017  2018  2019  2020  
januar  februar  marec  april  maj  junij  
julij  avgust  september  oktober  november  december  

Pravičnost na nakovalu …

sobota, 14.11.2020


Nagovor škofa Petra Štumpfa med sveto mašo, predvajano po Tv Exodus

 

Sobota, 14.11. 2020 – soboška stolnica- 32. navadnega tedna

 

Pravičnost na nakovalu …

Evangelist Luka nam danes predstavi mestnega sodnika, ki se ni bal Boga in se ni menil za človeka, ter vdovo, ki je prihajala k njemu, da bi ji pomagal do pravice. Bila je tako vztrajna, da se je naveličal njenega sitnarjenja.

Sodnik je sam pri sebi samopašno sklenil: »Čeprav se ne bojim Boga in se ne menim za človeka, bom tej vdovi, ker me nadleguje, vendarle pomagal do pravice, da me ne bo s svojim prihajanjem izmučila do konca.« (prim. Lk 18,4–5). – Sodniku pravičnost očitno ni bila vrednota, kvečjemu je cenil podkupnine. Na svojo brezbrižnost do Boga in zanemarjanje ljudi je bil celo ponosen. Toda klonil je pred vdovino vztrajnostjo. Ona ni imela predsodkov do krivičnega sodnika. Zmogla je trkati na njegova vrata. Vztrajala je, dokler ji krivični sodnik ni odprl vrat in ji pomagal do pravice. Vdova je z vztrajno potrpežljivostjo omehčala sodnikovo trdo srce in od njega dosegla usmiljenje. Sodnik je v sebi končno moral odkriti človeka, ki je vseeno sposoben biti odgovoren do drugih. Postal je varuh vdove, morda tudi njene družine. Gotovo mu je to okrepilo občutek osebne vrednosti. Evangelij ne govori v kakšni zadevi je vdova šla pred sodnika. V bistvu gre samo za iskanje pravice. Vdove v Jezusovem času in vdove danes niso osebe, ki bi bile obvarovane pred zlorabami, razen če so zaščitene z močjo podedovanega ali pa svojega denarja in vplivnežev. Redki so dobrotniki do vdov.

Težko je hoditi po sodiščih. Vsak, ki gre tja zagovarjat, branit ali pa zahtevat svojo pravico, je prepričan v svoj prav. Na sodišče nihče ne gre z namenom, da bi tam priznal svojo krivdo. Priznanje krivde se dela v spovednici, ne pa na sodišču. Vsak, ki iz kakršnegakoli razloga že pride na sodišče, pride, da izpriča svojo nedolžnost. Šele sodba pove, kdo je kriv in kdo ne. Čeprav so sodišča varuhi pravnega reda, so zmeraj samo človeške ustanove, ki so pogojene z vplivi in nameni njihovih strank, pa tudi z družbeno pripadnostjo in idejno umerjenostjo sodnikov in tudi odvetnikov.

Veliko danes govorimo o vladavini prava. Nedavne ameriške volitve predsednika so ponovno pokazale, da je pojem vladavine prava v glavah ljudi zelo, zelo različno razumljen in zato tudi interpretiran. Ne politična pogojenost in pripadnost in niti verska usmerjenost v bistvu pri razumevanja vladavine prava niso tako odločilni, kot je to temeljna človekova poštenost, oziroma nepoštenost. Človekova zavezanost pravici ali pa krivici sta namreč mnogo globlji, kot so ustavna določila, biblične zapovedi, verska pripadnost in praksa, pripadnost strankam, civilnim družbam in kulturnim krogom. Tudi filozofske prestave in razlage o pravičnosti so povsem nezadostne in zato tudi ne dovolj učinkovite. Na primer Kantov moralni imperativ, ki zahteva od človeka, da dela dobro zaradi moralnega zakona v sebi, ali pa Levinasovo klicanje po drugem ob meni, ki me določa za dobro, sta zgolj intelektualni poskus priklicati v človeka dolžnost do pravičnosti. Takšna, zgolj humana pravičnost, je lahko čudovita, dokler se ne zlomi na tistem nakovalu, ki ga prepoznavamo kot izvirni greh. Človekova ranjena nagnjenost k slabemu namreč zmeraj obstaja kot grožnja pravičnosti.

Težavnosti z izvirnim grehom, torej tudi nevarnosti, da bi kdaj zatajila v svoji pravičnosti, je bila obvarovana Devica Marija. Ona je znamenje vsem nam, da je neokrnjena, nezlomljiva in neskaljena pravičnost milostni dar, ki prihaja samo od Boga. Gre namreč za nadnaravno ulitje darov Svetega Duha v našo dušo, da smo lahko pravični in takšni tudi ostanemo. Devica Marija se je tega daru v sebi zavedala zelo močno in je to tudi izpovedala v hvalospevu Moja duša poveličuje Gospoda. To molitev škofje, duhovniki, diakoni, redovniki in redovnice vsak dan molimo pri večerni molitvi brevirja.

Te dni se v Cerkvi na Slovenskem spominjamo prečudovitega moža, ki se je natanko na današnji dan rodil pred 100 leti. Dobri Bog nam je poslal moža pravičnosti, ljubeznivosti in velike modrosti v osebi nekdanjega ljubljanskega nadškofa metropolita dr. Alojzija Šuštarja. To je škof preloma v zgodovini slovenskega naroda, ki nam je pomagal prestopiti narodni prag iz jugoslovanskega komunizma v slovensko demokracijo. Ravno v tistem obdobju sem bil župnik na Igu pri Ljubljani. Tja sem prišel pred 25. leti, 15. avgusta 1995. Ob pričetku župniške službe nisem nič vedel, kaj vse se je dogajalo med in po vojni pod Krimom, na ljubljanskem barju in seveda na Notranjskem in Dolenjskem. Počasi sem dojemal vso tragiko bratomorije. Ljudje so se drug pred drugim počutili kot žrtve. Večkrat sem šel na posvetovanje nadškofu Šuštarju. Spodbujal me je k pogumu. Takrat smo z njegovim dovoljenjem in blagoslovom obnovili dve, med vojni oskrunjeni, podružnični cerkvi: sv. Križ v Iški vas in sv. Lenart na Gornje Igu, že skoraj čisto na vrhu Krima. Brez zagotovil nadškofa Šuštarja, da delamo prav, si ne bi upali iti v obnovo teh cerkva.

Nadškof Šuštar je tudi odobril in podpiral obnovo romarske cerkve Kraljice miru na Kureščku, ki so jo še  v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja zažgali ob priliki prvomajskih praznikov.

Glede nadškofa Šuštarja me je dajala neka velika radovednost. Ob priliki sem ga vprašal: »Gospod nadškof, kako to, da vi tako veliko veste in ste o vsem zelo dobro informirani?« Pa mi je odgovoril: »Veste, gospod župnik, nimam ne radia in ne televizije. Vse mi povedo drugi, kaj se dogaja pri nas in po svetu.« Zanimiv odgovor, ki veliko pove: Ni treba nenehno zreti v televizijo, računalnik in poslušati radio, da vse veš. Potrebno pa je prisluhniti glasovom v svoji duši. Ti glasovi bodo toliko bolj jasni, prepričljivi in prepojeni z resnico, kolikor več bo v meni odzvanjala molitev, beseda Svetega pisma in dobre knjige. Nadškof Šuštar pa je bil prav tukaj močan. Veliko je molil, zelo rad je častil imel nebeško Mater Marijo, veliko bral in premišljeval. Zato je vedel to, kar je moral vedeti - vedel je, kako naj pomaga Slovencem zastaviti pot v demokratično prihodnost. In zato smo mu neizmerno hvaležni.

Pomenljiv je zadnji stavek današnjega evangelija: »Ali bo Sin človekov, kadar pride, našel vero na zemlji?« Molitev za našo vero, je tudi že molitev za dar Gospodove pravičnosti med nami. Molimo, dosti molimo. Mnogi od vas molite rožni venec tudi s pomočjo TV Exodus. To je vaše sveto opravilo, ki ohranja čudovita znamenja Božjega kraljestva med nami. Če bi Gospod sedaj prišel, bi tudi zaradi vaše molitve še vendarle našel vero med ljudmi. Hvala vam.

Gospod naj vas blagoslavlja.

Škofija Murska SobotaŠkofija Murska SobotaŠkofija Murska SobotaŠkofija Murska SobotaŠkofija Murska Sobota

Napovednik


 nedelja, 02.08.2020 - nedelja, 06.12.2020

PRIPRAVA na zakon

Priprava na zakon v Škofiji Murska Sobota po epidemiji več ...


 nedelja, 29.11.2020 - torek, 29.12.2020

Prva Kozarjeva ura

Vabljeni k molitvi za beatifikacijo b.s. Alojzija Kozarja. več ...


 nedelja, 29.11.2020 - četrtek, 24.12.2020

Advent

Čas duhovne in bogoslužne priprave na božič začenjamo s praznovanjem prve adventne nedelje. več ...


 sobota, 05.12.2020

Seminar za mladinske voditelje in pastoralne delavce

V soboto, 5. decembra 2020, bo od 8.45 do 12.00 več ...


 ponedeljek, 21.12.2020

Halasov shod

Vabljeni k molitvi za beatifikacijo b.s. Danijela Halasa. več ...

Celotni seznam napovedi