Škofija Murska Sobota
Škofija Murska Sobota

SPLETNE POVEZAVE ŽUPNIJ

MISEL DNEVA

"Toliko skrbi nas tlači … Ali ni do pike vse enako, kot pri nevernih?
Skrbi ostanejo, toda v drugačni luči! V luči zaupanja, da svoje skrbi NANJ preložimo." mgr. Lojze Kozar 

Božja beseda


Vir: www.hozana.si

ANKETA

O čem govorijo Zlata zrna v 95. številki škofijskega glasila Poti k Bogu?
  o pomladi
  o cvetni nedelji
  o starševstvu
  o očetovstvu
  o materinstvu
  o duhovnih poklicih
  o stvarstvu
rezultati anket

2006  2007  2008  2009  2010  2011  2012  2013  2014  2015  2016  2017  
januar  februar  marec  april  

Lurška Mati Božja in svetovni dan bolnikov

petek, 10.02.2017


Pridiga škofa msgr. dr. Petra Štumpfa ob prazniku lurške Matere Božje, pri sv. maši v kapeli soboške bolnišnice, 10. februarja 2017


Dragi bratje in sestre!

Že 25 let obhajamo svetovni dan bolnikov. Središče srečanja človeškega trpljenja in tolažbe ter pomoči iz nebes je gotovo vsaka sveta maša. Kristus na križu ni nehal trpeti pred dva tisoč leti, ampak še vedno trpi v vsakem bolniku. Trpljenje je skrivnost, ki ji nikdar ne bomo mogli priti do dna. Slišali smo v berilu iz Prve Mojzesove knjige, da je kača, ki je zunanja podoba hudega duha, prinesla v človeški rod trpljenje. Adam in Eva nista verjela Bogu, da naj odgovorno ohranjata v sebi Božje življenje, ki mu pravimo tudi posvečujoča milost. Raje sta verjela hudemu duhu, ki jima je dal lažno obljubo, da bosta kakor Bog. Tako sta Adam in Eva nase in na vse rodove ljudi spravila prekletstvo greha, ki poraja trpljenje in smrt (prim 1 Mz 3, 9-24). Čeprav se je hudobija hudega duha že v raju razodela kot trdovratna nadloga za človeštvo, Bog človeštva ni zapustil. Pravkar slišani odlomek iz raja lahko imenujemo praevangelij, saj Bog obljubi Odrešenika, ki bo prišel po ženi in ta bo premagal hudega duha in greh.

Od takrat trpijo dobri ljudje in trpijo slabi ljudje. Odrešenik, ki je prišel, pa je nase vzel trpljenje obojih. Kristusovo trpljenje dobre ljudi napravi za pričevalce upanja, ki nikdar ne ugasne. Ob dobrih ljudeh, ki trpijo, lahko spoznavamo, da se je v njih in v ljudeh okoli njih pomnožila milost. Kaj to pomeni? Iz vsakdanjega življenja spoznavamo strahotne posledice greha. Trdota človeškega srca zaradi greha lahko zelo dolgotrajno kljubuje vsemu, kar je Božjega in dobrega. Ne pomagajo dobri vzgledi niti prepričevanja. Srce ostane zakrknjeno. Ko pa vstopi trpljenje, pa nastopi odločilna ura: Ali trpljenje napravi bolnika Kristusu podobnega ali pa ga dokončno zakrkne v njegovi hudobiji.

V čem je bolnikova podobnost Kristusu? V tem, da bolnik v trpljenju postane usmiljen najprej do sebe in potem do drugih, ki so ob njem. Kristus je na križu molil za vse, ki so mu povzročili strahotno trpljenje. Kristus na križu ni grozil, ampak je bil usmiljen. Kristus je do vseh ljudi tako usmiljen, da še sedaj hoče trpeti za vse ljudi.

Pri vsaki maši Kristus razlomi svoje Telo in razlije svojo Kri na naše trpljenje. V nas se tako potopi Kristusovo trpljenje, ki postane naše trpljenje in naše trpljenje postane Kristusovo trpljenje. Kdor dopusti Kristusu, da vstopi v njegovo trpljenje, postane podoben Kristusu. Spremembe so vidne v zaupljivi veri bolnika, v pogumnem pogledu na prihodnost, ki se ne boji smrti, ampak upa na dopolnitev trpljenja v Božjem naročju v nebesih, kjer ni več ne joka in ne solza, kjer ni več ne trpljenja in ne smrti, kjer je blaženo zrenje Boga. Takšno trpljenje ima velik učinek na okolico. Milost se iz bolnika razliva tudi na vse druge, ki k bolniku prihajamo. Ob bolniku postajamo bolj usmiljeni, bolj spravljivi, bolj hvaležni Bogu za vsak dan bolnikovega pa tudi našega življenja.

Imel sem to milost, da sem lahko bil skupaj z mojo mamo in očetom v Lurdu. Sedeli smo pred votlino Marijinega prikazanja in molili rožni venec. Zdravi in bolni so prihajali na kraj, kjer se je noga Božje Matere Marije dotaknila zemlje. Neprestano me je obdajala misel: »Tukaj so se nebesa na viden način dotaknila zemlje«. Pred Marijinim prikazanjem preprosti pastirici Bernardki se je ta votlina imenovala »prašičja votlina«. Na tem kraju so se namreč skrivaj zbirali prešuštniki in drugi nečistniki. To je torej bil kraj greha. Bog pa je izbral prav ta kraj greha za kraj razodevanja Božje Matere preprosti pastirici Bernardki. Od takrat je to kraj spreobrnjenja in upanja za vse ljudi. Vidimo, da se močni in mogočni tega sveta zelo slabo upirajo grehu. To zmorejo samo tisti, ki spoznavajo svojo majhnost in krhkost pred Bogom. Boj proti grehu ni v orožju in nasilju. Boj proti grehu je v takšnem osebnem spreobrnjenju, da sprejmem svojo majhnost in nemoč kot pomoč drugim.

Papež Frančišek v letošnji poslanici bolnikom zapiše: »Bernardka je po obiskovanju votline v moči molitve svojo krhkost spremenila v pomoč drugim. V moči ljubezni je bogatila svoje bližnje in predvsem darovala življenje za odrešenje človeštva. Lepa Gospa jo je prosila, naj moli za grešnike, kar nas opominja na dejstvo, da si bolniki in vsi trpeči ne želijo le zdravja, ampak tudi živahnega krščanskega življenja, gredo celo tako daleč, da postanejo pristni Kristusovi misijonarski učenci.

Marija je Bernardko poklicala k služenju bolnikom jo pozvala, naj postane sestra usmiljenka. To poslanstvo je opravljala tako vzorno, da je postala zgled vsem zdravstvenim delavcem.«

Zdravi in bolni smo vedno potrebni solidarnosti drug drugega. Zdravi bolnim lahko prinašajo tolažbo in jim po svojih močeh lajšajo bolečine. Bolni pa zdravim odkrivajo Kristusovo solidarnost, ki je izraz usmiljene Božje vsemogočnosti, ki se razodeva v našem življenju – predvsem kadar je slabotno, ranjeno, ponižano, izključeno in trpeče – in vanj vnaša moč upanja, ki nas ponovno dviguje in podpira, pravi papež Frančišek.
Skupaj z drugimi bolniki se že ves mesec v tej bolnišnici zdravi tudi naš gospod Ivan Krajnc, črenšovski župnik. V njem se je nenadoma razodela huda bolezen. Srečanja z njim ob bolniški postelji so prave duhovne vaje. Danes se nam ni mogel pridružiti pri tej sveti maši, vendar je med nami duhovno s svojim trpljenjem. Za to priložnost me je prosil, naj vam sporočim njegove misli zahvale.

Takole piše gospod Ivan: »Spoštovani g. škof dr. Peter Štumpf, g. direktor bolnišnice dr. Bojan Korošec, glavna dipl. sestra Metka Lipič Baligač ter vsi zaposleni v naši bolnišnici Murska Sobota.
Ob jutrišnjem svetovnem dnevu bolnikov se vam iz srca zahvaljujem za vaše nesebično služenje, ljubezen in dobroto, ki jo razdajate nam bolnikom. Ko si naenkrat priklenjen na bolniško posteljo in veš, da so se zdravniki nesebično trudili, da se me ohranili pri življenju (dve operaciji, večdnevna umetna koma, intenzivna nega, celomesečna zdravljenja in nega), množice sester in bratov ter čistilk in kuharjev, ne morem drugega reči kakor Bog plati za vašo neizmerno ljubezen in služenje, ki sem jo bil in sem jo še vedno deležen v mojih najtežjih urah, dnevih in tednih mojega življenja. Posebej bi se rad zahvalil moji zdravnici Kuharjevi, ki skrbi zame z neizmerno človeško toplino in strokovno zavzetostjo. Ob vsem nudenju strokovne medicinske pomoči, ji videla mene kot osebo, ki potrebuje človeško toplino najdražjih.
Zato mi je omogočila, da so me lahko moji rodni bratje in sestre za trenutek objeli (dvanajst jih je) ter da ste me lahko g. škof in bolniški kaplan g. Andrej vsak dan s svojim prihodom, molitvijo in zakramenti krepila. Tako sem bil in sem še vedno deležen celostne oskrbe, kar mi ogromno pomeni in se vam neskončno hvaležen. V ponedeljek odhajam iz bolnišnice Murska Sobota na Onkološki inštitut v Ljubljano z neizmerno hvaležnostjo, z močno vero in z velikim pogumom in zaupanjem, da bo zdravljenje v Ljubljani uspešno in da bom bolezen premagal. Naj ostane še naprej Splošna bolnišnica Murska Sobota za vse bolnike skrbna in ljubeča mati, ki skrbi celostno za svoje bolne in nebogljene otroke. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Vaš bolnik Ivan Krajnc, župnik črenšovski.«

Papež Frančišek nas vse v letošnji poslanici za Svetovni dan bolnikov prosi, da se mu pridružimo v molitvi k Mariji. Naj se njeno materinsko posredništvo dviguje in spremlja našo vero, da nam bo njen Sin Jezus Kristus naklanjal upanje na poti ozdravitve in zdravja, čut za bratstvo in odgovornost, zavezanost k celostnemu razvoju človeštva in radostno hvaležnost ob čudenju nad Božjo zvestobo in njegovim usmiljenjem.
Preden boste sedaj nekateri prejeli zdravilni zakrament Božje tolažbe, pomoči in usmiljenja, molimo k Materi Mariji molitev papeža Frančiška:
»Mati Marija, v Kristusu vsakogar od nas sprejemaš kot sina ali hčer. Pomagaj nam, da bomo v srcih ohranjali zaupljivo pričakovanje, bodi naša opora v tegobah in trpljenju in vodi nas h Kristusu, svojemu Sinu in našemu bratu. Pomagaj nam, da bomo svoja življenja izročali Očetu, ki je storil velike reči.« Amen.


+ msgr. dr. Peter Štumpf
soboški škof

Škofija Murska SobotaŠkofija Murska SobotaŠkofija Murska SobotaŠkofija Murska SobotaŠkofija Murska Sobota

Napovednik


 četrtek, 12.01.2017 - petek, 12.01.2018

Dom duhovnosti Kančevci

Program 2017 več ...


 sobota, 29.04.2017 - nedelja, 30.04.2017

Obletnica smrti B. sl. Alojzija Kozarja

29. aprila obhajamo obletnico smrti Božjega služabnika Alojzija Kozarja. več ...


 nedelja, 30.04.2017 - nedelja, 07.05.2017

Teden molitve za duhovne poklice

Od 30. aprila do 7. maja 2017. več ...


 ponedeljek, 01.05.2017 - sreda, 31.05.2017

Šmarnice

v Marijinem mesecu maju več ...


 torek, 02.05.2017

Sv. maša za delavce in kmete

pri Sv. Vidu več ...


 sreda, 03.05.2017

Teološki simpozij 2017

v Veržeju več ...


 sobota, 06.05.2017

Molitveni shod

v škofijskem romarskem svetišču v Turnišču več ...


 sobota, 06.05.2017

Slavljenje cerkvenih pevskih zborov

v soboški stolnici več ...


 sobota, 06.05.2017 - nedelja, 11.06.2017

Birme

v soboški škofiji več ...


 sobota, 13.05.2017

Evharistična škofijska slovesnost

ob 100-letnici Marijinih prikazovanj v Fatimi več ...

Celotni seznam napovedi