Uvod v sv. mašo za rajnega prelata Matrina Poredoša

Bakovci, 12. 1. 2008
Pogrebna sveta maša ob pogrebu pokojnega bakovskega župnika prelata Martina Poredoša

Uvod škofa msgr. dr. Marjana Turnška v sv. mašo.

Spoštovani sobrat v škofovski službi mariborski pomožni škof dr. Jožef Smej, spoštovane rodne sestre in bratje ter drugi sorodniki pokojnega župnika prelata Martina Poredoša, dragi duhovniki, redovnice, diakon in bogoslovci ter malosemeniščniki; dragi verniki bakovske župnije in od drugod!
Vsem izrekam iskreno sožalje ob smrti dragega bakovskega župnika in gorečega dušnega pastirja! A ob izrekanju sožalja ne morem drugače, kakor da omenim tudi zarjo velikonočne slave, ki se je nezadržno razodevala že ob njegovem umiranju in ob sami smrti ter je ne more zadržati niti slovo od njegovega zemeljskega telesa.

Z jedrom naše vere izpovedujemo, da je isti naš Gospod najprej trpeči in mrtvi na križu ter nato Vstali Zveličar. Zato lahko v tem trenutku živimo tudi vero, da je isti brat duhovnik Martin, katerega mrtvo telo leži tukaj pred nami, tudi vstali brat Martin v nebesih. V tej veri smo zbrani pri tej zahvalni in prošnji daritvi zanj. In zaradi te iste vere, je pokojni župnik bil vernik in duhovnik. Zanjo je zastavil vse svoje življenje, jo neutrudno oznanjeval in se s prve linije bojne črte med dobrim in zlim ni umaknil do zadnjega zavestnega trenutka. V tem ga lahko, zlasti duhovniki, bogoslovci in vsi, ki vas Gospod kliče, da zapolnite njegovo mesto, posnemamo! Kako je na tej poti in v tem boju zorel v svetosti, nam naj povedo njegove besede iz zadnjih dni zemeljskega življenja, ki si jih je zapisal bolniški župnik v Kliničnem centru v Ljubljani g. Miro Šlibar, za kar smo mu iskreno hvaležni:

»Zazrtega v steno bolniške sobe sem vprašal, kaj vidi? On: 'Vidim Jezusa in Marijo s svetniki, ki prihajajo ...
Gospod je tu, z Njim trpim, se veselim. On je z menoj. Nič se ne bojim.'

'Vsakič, ko prejmem sveto obhajilo, je zame sveti večer ...'
'Veliko bi bil prikrajšan, če ne bi imel izkustva bolezni in bivanja v bolnišnici.'
'Prva sobota je. Vse darujem za svetost poklicanih in nove poklice ... Tudi papež Janez Pavel II. je umrl na prvo soboto. Bom tudi jaz? Mogoče še danes. Vse je v rokah Gospodovih. Zgodi se njegova volja!'

- Ob vprašanju, kje želi biti pokopan, je brez pomisleka rekel, da v Bakovcih. 'Boš prišel', me je vprašal. 'To bo zares velikonočno slavje... Jezus z menoj trpi in umira. Z njim bom večno živel ...'«

V to evharistično zahvalo in prošnjo vključujem tudi zahvalo vsem sorodnikom, vernikom, duhovnikom, zdravnikom in bolniškemu osebju, ki ste mu stali ob strani, mu stregli, ga obiskovali in mu tako pomagali dozoreti za Večnost!

Začnimo torej s ponavzočanjem tega velikonočnega slavja in se najprej s kesanjem očistimo svojih grehov!