Pismo staršem 15

sreda, 20.07.2016

Spoštovani starši!

Šolske torbe, zvezke in učbenike so otroci že pospravili ter s pisalnih miz in vrat omar najverjetneje že odstranili tudi urnike raznih treningov in nastopov. Zanje se začenja čas brezskrbnih počitnic, za vas, starše, pa čas dopusta od »taxi službe« in seveda čas razmišljanja o tem, kakšno naj bo počitniško dogajanje, da vas in vaših otrok ne bo utrudilo in izpraznilo, ampak okrepilo in dalo novih moči za nadaljevanje poti k cilju.
In kaj  je cilj, ki ga želite doseči? Za vas starše najbrž to, da otroci odrastejo in so srečni, za otroke pa, da bi postali veliki in bi lahko delali, kar bi hoteli. Morda sta ta dva odgovora nekoliko preozka, zato razširimo pogled. Vsi, tako veliki kot mali, želimo biti zadovoljni s sabo, iznajdljivi na pravi način, notranje mirni, preskrbljeni, sposobni ustvariti družino, se uresničiti kot oče ali mama … In je krog sklenjen. Uresničenje cilja očeta in mame je v tem, da otroci odrastejo in so srečni.
Tudi letošnje poletje vam ponuja veliko priložnosti za ustvarjanje pogojev, ki vam bodo pomagali pri doseganju tega cilja. A že imate idejo, kaj bodo v brezskrbnih počitniških dneh počeli vaši otroci in seveda vi z njimi? Če je odgovor pritrdilen, potem ni potrebno nadaljevati z branjem. Če pa želite kakšno svojo zamisel še obogatiti ali jo nadgraditi, vam bodo lahko naslednje vrstice v pomoč.

Možnost »brezveznosti«
Čas, ki ga otroci preživijo doma, ko ste starši odsotni zaradi službe ali drugih opravil, se pogosto  izgubi v dolgem jutranjem spanju in poležavanju, kasneje pa v »ubijanju« časa na medmrežju: z ustvarjanjem stikov, izmenjavo fotografij, trgovanjem z všečki, pa tudi s popačenim in nesmiselnim besedičenjem, začinjenim s kratkimi (samo)všečnimi komentarji. Izplen takšnega dogajanja je navadno  »brezveznost«, »beda«, »smotanost«, »dosadnost«, »gnjavljenje« … tistih, ki se z vsem in na enak način ne strinjajo. V krog teh navadno spadate prav domači, ki tudi »požanjete« posledice nezadovoljstva, ki ga vaš otrok doživi na spletnih povezavah. Tudi če so odzivi spletnih »prijateljev« pozitivni, odobravajoči in nagrajeni z neštetimi »všečki«, je okolica, podobno kot v prvem primeru ogrožena, saj nikoli dovolj »ne razume in ne sprejema«, ker ne daje dovolj močnih všečnih odzivov. Živeti z nekom, ki se vsake toliko časa le na kratko pripelje iz onega sveta virtualne resničnosti, je vsekakor naporno. Težko je zaznati, da to pelje k želenemu cilju odraslosti.
Pred desetimi ali več leti sem gledal ameriški film, kjer so odraščajočega otroka čez počitnice odpeljali k staremu očetu na ranč. Seveda je moral pustiti doma vso sodobno radijsko, računalniško in telekomunikacijsko tehnologijo. Krizi »abstinence« se seveda v začetku ni mogel izogniti, vendar je počasi začel odkrivati resničnost okrog sebe, vključno z odnosi do najbližjih in tudi do staršev, ki so bili tisti čas odsotni. Takrat se mi je zdelo, da je ta ameriška situacija ujetosti v navidezni, virtualni svet še daleč, daleč od nas, ali pa, da tega sveta sploh ni. Danes pa vsi čutimo, kako nas vedno bolj in vedno močneje vleče vase. To, da se mu prepustimo, danes ni več nič posebnega. Bomo pač eden izmed mnogih, ki so v življenju sanjali o cilju odraslosti in sreče in ostali zgolj pri sanjah in v navideznem svetu, ker niso naredili nobenega koraka k resničnosti.

Možnost obogatitve
Starši, vabim vas, da korenito posežete v obogatitev življenja vaše družine. Izključite in odstranite vse tatove vašega časa in medsebojne pozornosti! Ne ustrašite se »abstinenčne krize«, ki bo po vsej verjetnosti koga zajela. Privoščite si korenito spremembo doživljanja drug drugega in resničnega sveta okrog sebe. Počitnice so idealna priložnost za to. Za nekaj dni spremenite tudi kraj bivanja. Ni potrebna posebna eksotika na daljnih in zapravljivih destinacijah. Izberite kakšno planšarijo, sorodnike v odmaknjenih vaseh, kakšno vikend hišico v goricah ali pri morju in bodite preprosto drug z drugim! Vzemite albume vaših staršev in vaše družine, pogovarjajte se o hvaležnosti, ki jo čutite drug do drugega in si na ta način izražajte »všečnost«. V resničnosti! Odkrivajte čudovitost stvarstva v pestrosti rastlin, živali, kamnin, barv, glasov. Začutite prijetno utrujenost fizičnega napora pri delu, sprehodu, plavanju. Zabavajte in nasmejte se ob družabnih igrah, ustvarjajte ob kuhanju, postavljanju šotora, popravljanju ograje ...
Ko vam bo zmanjkalo priložnosti za skupno družinsko preživljanje počitnic, poiščite priložnosti v župnijskih programih oratorijev in drugih dejavnostih, duhovnih in počitniških ponudb različnih redovnih skupnosti, nam zelo bližnjih v Veržeju in Kančevcih ali pa tudi drugod.
Kaj potrebujemo ob koncu počitnic, da bomo prihodnje šolsko leto lahko nadaljevali pot k želenemu cilju? Naveličanost in razdraženost, brezveznost in zamorjenost ob mnogih stikih, ki se dogajajo po medmrežju? Najbrž bi to bila slaba popotnica in dvomljiva odskočna pozicija. Zato zasučimo dogajanje v pravo smer in nabirajmo moči in veselja drug ob drugem in v resničnem svetu, če hočemo resnično dobro sebi in svojim otrokom.
Prijetne, blagoslovljene in doživete počitnice vam želim.

dr. Franc Zorec, voditelj Pastoralne službe