Prvi četrtek - škofijski misijon

četrtek, 05.05.2016

Ob prvih četrtkih molimo za duhovne poklice, zato spoznavamo svetle vzore iz naše slovenske preteklosti. V mesecu maju je na vrsti Božja služabnica Cvetana Priol.


Odpiram vrata Kristusu,
kot jih Cvetana je Priol,
v bolezni in ponižnosti
se darovala za ljudi.




Nagovor:
"Slomškov Maribor je dal lepo cvetlico, Cvetano Priol, slovensko ?Malo Cvetko? in ?mistikinjo?, kakor je o njej zapisal nadškof dr. Franc Kramberger. Rodila se je leta 1922 v Mariboru in postala učiteljica klavirja na Glasbeni šoli. Leta 1947 se je začel njen križev pot, ki je trajal vse do smrti leta 1973. Bolehala je za raznimi boleznimi, ki so ji povzročale veliko trpljenja. A vse je iz ljubezni do Jezusa pogumno prenašala. Kot sedemnajstletno dekle se je v mariborski stolnici posvetila in darovala Bogu za Cerkev, za duhovnike, za misijone, za rešitev duš. V svoj dnevnik je zapisala: ?Hočem živeti za Boga, za Njegovo čast in ne za svojo tolažbo. Hočem ostati v temi, hočem trpeti samoto in zapuščenost. Hočem ljubiti Boga pod križem.?
Bog je sprejel njeno daritev. Cvetana je veliko trpela, a trpljenje je ni zlomilo, ni je oddaljilo od Boga. Ravno nasprotno: trpljenje jo je še bolj približalo Kristusu. Bila je vsa potopljena v Boga, kar se je jasno razodevalo v njeni molitvi, predvsem pa pri sveti maši, ki ji je pomenila srečanje z živim Bogom. V cerkvi je bila vsa zazrta v tabernakelj. Zelo je hrepenela po svetem obhajilu in ko je prejela evharističnega Jezusa, je bila vsa zamaknjena in kar nekaj časa kakor v drugem svetu. To tesno povezanost z Jezusom razodeva tudi njen dnevnik z naslovom Darovana. Svoje zapise je sklenila z besedami: ?Kako se veselim, ko te bom prvič v življenju zagledala v vsej lepoti in dobroti in svetosti! Toliko let živim v tebi in ti v meni, koliko nežnosti mi daješ čutiti, čeprav te ne vidim! Toda saj te gledam v veri prikritega v Cerkvi! Kakšno veselje, ko se nekoč dvigne zastor z naših oči in se zagledamo v vsej resničnosti, polni Božje milosti in svetosti! Mati, kako ti bom tedaj planila v objem in moje sreče ne bo konca! Tedaj mi bo vse jasno.?
Cvetana Priol je svoje doživljanje Boga izpovedala tudi v pesmih. V eni izmed njih pravi: ?Kralj neba je na oltarju. / Nežno k sebi vabi me. / Z milostjo me bo osrečil, / dal mi bo zaklade vse. // Božja Mati, zvezda zlata, / v duši lučko mi prižgi, / ki bo za Boga vzplamtela / vsak trenutek mojih dni.?
Božja služabnica Cvetana Priol je odpirala vrata Kristusu. To je delala s prenašanjem trpljenja, z dobroto, s skritim darovanjem svojega življenja. In Kristus je vstopil v njeno življenje in po njej v življenje številnih ljudi. S svojim zgledom nas vabi, da tudi mi odpiramo vrata Kristusu in Mariji. Čeprav hodimo v veri, ne v gledanju, vztrajamo na svoji poti vse do zadnje postaje, ko bomo tudi mi skozi vrata smrti vstopili v objem Božje ljubezni. Tedaj bo tudi nam vse jasno." Lojze Kozar ml., Odprite vrata Kristusu

ŠKOFIJSKI MISIJON