Duhovniški dan - romanje na Madžarsko

V sredo, 13. junija 2007, na obvezni god sv. Antona Padovanskega, redovnika in cerkvenega učitelja, so imeli duhovniki murskosoboške škofije duhovniški dan, ko so poromali na Madžarsko. Na romanje je škof msgr. dr. Marjan Turnšek poleg vseh duhovnikov povabil še prekmurska rojaka, mariborska pomožna škofa dr. Jožefa Smeja in dr. Petra Štumpfa. Romanje je organiziral generalni vikar msgr. Franc Režonja, strokovno vodil g. József Bernád, upokojeni lendavski župnik in duhovni pomočnik, duhovno ga je pa vodil že omenjeni škof dr. Jožef Smej.
Najprej so poromali v Zalavár pri Blatnem jezeru in si tam ogledali spomenika sv. Cirila in Metoda (postavili so ga Bolgari), tam molili in položili venec in svečo. Sv. Metod – škof je zavetnik murskosoboške škofije. Svečo pa so postavili tudi pred spomenik kneza Koclja (leta 2005 so ga postavili Porabski Slovenci, blagoslovil pa ga je takrat g. škof dr. Jožef Smej), ogledali ostanke cerkve sv. Ruperta, ki jo je posvetil salzburški nadškof Liupramm leta 853. V tej cerkvi počiva sv. Hadrijan, mučenec (v leksikonu tudi Hadrian, Adrian, Odhrian, od tod ime dveh vasi v Prekmurju: Adrijanci na Goričkem in Odranci na Dolinskem).
Ob cerkvi sv. Ruperta je ok. leta 1000 dal ogrski kralj sv. Štefan postaviti benediktinski samostan, katerega ostanke je videti še danes.
Nato je sledil ogled ostankov sv. Bogorodice. Cerkev je 24. januarja 850 posvetil salzburški nadškof Liupramm. Tu sta opravljala bogoslužje sv. brata Ciril in Metod. Posebej nadškof sv. Metod, ko se je vrnil iz Rima. Latinsko pisan dokument CONVERSIO BAGOARIORUM ET CARANTANORUM (nastal ok. leta 870) slabšalno piše, da je to področje bilo ozemlje salzburških nadškofov, dokler ni prišel neki menih po imenu Metod, ki je izpodrinil latinski jezik. Sv. Metod je zavetnik murskosoboške škofije (v omenjenem dokumentu se namreč imenujeta dva kraja v sedanjem Prekmurju: LINDOL-VES-CHIRICHUN (Lendava) in BUZINIZA (Buzinci, kraj vzhodno od Murske Sobote).
Na spomeniku sv. bratov v Zalaváru beremo, da je salzburški škof Arn ali Arno vodil pokristjanjevanje panonskih Slovenov. Duhovnik zgodovinar Jožef Košič (rojen 1788 v Bogojini) je zapisal: »Soligradski pišpek (škof) je res prišel tudi Slovenom pridigat evangelij po tolmači, mnogo je okrstil i v Sóboti cerkev goripostavil.«
Ob ostankih cerkve Bogorodice so duhovniki zapeli pesem v čast svetemu Cirilu in Metodu: Opevajmo junaka dva.
Po Zalaváru so poromali v kraj Balatonszentgyörgy (Balatonski sv. Jurij). Tu sta škofe in duhovnike pozdravila domači župnik László Brieber, dekan, in krajevni škof iz Kaposvára (škofija, ki je bila ustanovljena 31. maja 1993) Béla Balás. Kaposvár je najmanjša škofija na Madžarskem kakor je škofija Murska Sobota v Sloveniji.
V cerkvi Balatonszentgyörgy je sv. mašo vodil škof msgr. dr. Marjan Turnšek, pridigal pa je v madžarskem in slovenskem jeziku škof dr. Jožef Smej. Po sv. maši so se duhovniki posvetili Jezusovemu Srcu.
Sledil je obisk cerkve v Héviz-u (znan turistični kraj). Cerkev je posvečena Sv. Duhu. V njej so duhovniki odmolili dnevno molitveno uro.
Ustavili so se tudi v Monoštru (glavno mesto Slovenskega Porabja). Tam je cerkev Marijinega vnebovzetja. Na stropu je freska s kronogramom, ki nam pove, da je krščanska vojska z Marijino pomočjo premagala Turke v bitki pri Monoštru leta 1664. V tej cerkvi so duhovniki odmolili večernice (vespere). Romarje je pozdravil domači župnik Zoltán Németh.
Nato so obiskali Slovenski dom. Nato pa je pot vodila proti domu skozi vasi: Slovenska ves, Dolenji Senik, Gorenji Senik. V slednjem je romarje pozdravil župnik Ferenc Merkli, Porabski Slovenec, ki bo od avgusta od Zoltána Németha prevzel tudi župnijo Števanovci. Na Gorenjem Seniku so obiskali pokopališče, kjer je pokopan g. Jožef Košič (1778-1867) in Janoš Kühar (1901-1987). Oba sta bila župnika v Gorenjem Seniku.