GERMAN PARIŠKI

28.05.

O svetem Germanu nimamo veliko zgodovinskih podatkov. Stara kronika, ki so ji  dodane legendarne primesi, pripoveduje, da ga je Bog obvaroval že ob rojstvu: mater, ki je imela že več otrok, ni hotela več imeti otrok, vendar se je German rodil čil in zdrav v letu 496. Potem ga je hotela ubiti hudobna teta, vendar ji ni uspelo. German je na koncu odšel k bratrancu, pobožnemu duhovniku. Ta ga je prijazno sprejel in poučeval v veri.  Po petnajstih letih je bil German posvečen v duhovnika.

Postal je opat v Autunu. German je ostal ponižen in skromen in največje veselje mu je bilo, če lahko pomagal ubogim.  Ko nekega dne ni bilo niti koščka kruha več v samostanu, ker je German že vse razdal, so menihi začeli godrnjati. German je odšel tiho v svojo sobo in zaupno molil k Bogu. Ko je nehal moliti, se je pred samostanskimi vrati ustavil tovor z živežem, ki ga je poslala neka žena. Naslednji dan so hrano pripeljali še od drugod. Menihi so se sramovali svojega nezaupanja in odslej so svojega opata spoštovali kot svetnika.

Ko je umrl pariški škof, so za njegovega naslednika izvolili Germana.  Na škofovo pobudo je kralj Hildebert ustanovil opatijo, ki se zdaj imenuje Saint-German-des-Pres. German je opravil veliko delo v Gospodovem vinogradu. Njegov grob je prav v tej opatiji, upodabljajo ga v škofovski obleki, z verigo in ključi v rokah ter z gorečo hišo poleg sebe, ki jo je pogasil s svojo molitvijo.