MARJETA (RITA) KASIJSKA

22.05.

Bila je otrok sončne italijanske pokrajine Umbrije, kjer se je rodila ok. leta 1381 in že zgodaj je sklenila, da se ne bo poročila zaradi Kristusovega trpljenja. Na željo priletnih staršev pa je le naposled privolila v možitev.

Poročila se je z možem, ki je bil znan po nagli jezi in surovosti in z njim je preživela 18 let v zakonu, ki je bil prva leta vse prej kot srečen; s svojo blagostjo in potrpljenjem pa je ublažila možev značaj. Rodila sta se jima dvojčka- sinova. Preden sta otroka odrasla, so jima umorili očeta. Marjeta je morilcem odpustila, otroka pa ne, ki sta se zaklela, da bosta maščevala očetovo smrt. Oba sinova sta kmalu drug za drugim umrla in Marjeta je pri 34-tih letih ostala sama.

Skušala je vstopiti v samostan avguštink, kjer so jo odslovili, da ne sprejemajo vdov. Kar nekajkrat je poskušala, nato so se ji v sanjah (po besedah življenjepiscev) prikazali svetniki Janez Krstnik v spremstvu Avguština in Nikolaja Tolenstinskega. Ti so jo ponoči skozi zaklenjena vrata pripeljali v samostan. Ko je zjutraj nunam povedala, kako je prišla v samostan, so končno ustregli njeni prošnji. V samostanu je postala bolniška negovalka (to je bila kar 44 let), dokler ni sama hudo zbolela.

Znanka iz domačih krajev jo je obiskala, ko je ležala na bolniški postelji in jo je vprašala, kaj si želi. Odgovorila ji je, naj ji prinese cvetočo vrtnico in prgišče fig z domačega vrta. Žena se je nasmehnila, saj je bil mesec januar, toda ko je prišla domov, je našla na vrtu cvetočo vrtnico in figo z nekaj sadeži: utrgala je in ji nesla.

Umrla je 22. maja 1457. Papež Urban VIII. jo je leta 1627 razglasil za blaženo, med svetnice pa jo šele leta 1900 prištel Leon XIII. Marjeto Kasijsko častijo kot zavetnico bolniških negovalk, upodabljajo jo klečečo pred Križanim.