SV. JOŽEF DELAVEC

Postavitev praznika sv. Jožefa Delavca naj bi bil nekak tih uvod v spravo med Cerkvijo in delavstvom, ki ga je Cerkev predolgo zanemarjala. TAko je papež Pij XII.  leta 1955 postavil na prvi maj praznik Jožefa Delavca. Prvi maj se že nad sto let slavi kot mednarodni praznik dela. O delu kot vrednoti je najprej konkretno spregovoril Leon XIII. leta 1891 v prvi papeški okrožnici o delavskem vprašanju z naslovom Rerum novarum. O delu pričajo tudi dokumenti drugega vatikanskega koncila ter številne okrožnice Janeza XXIII., Pavla VI. in Janeza Pavla II.. Škofje vsega sveta so s koncila delavcem namenili posebno poslanico.

Bogoslužje tega praznika nas opozarja ne nekaj, kar je v procesu odrešenja zelo velikega pomena: na socialni položaj Jožefa - tesarja, Jezusovega krušnega očeta. Cerkev kaže nanj kot na zavetnika in zgled vseh delavcev, predvsem tistih, ki živijo od dela svojih rok. Praznik sv. Jožefa Delavca pa vendar ni praznik, ki slavi delo, temveč delavca, človeka.