| 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024 januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december |
Eksorcizem
četrtek, 02.06.2011
»Človek je lačen odrešenja, smo bitja, ki potrebujejo odrešenje«
Pet vstopnih točk hudega duha: družinsko deblo, notranje rane, osebni grehi, okultne prakse in nevera - Rešitev je v spovedi
Pet vstopnih točk hudega duha: družinsko deblo, notranje rane, osebni grehi, okultne prakse in nevera - Rešitev je v spovedi
Filmi in resničnost
Eksorcizem oz. izganjanje hudega duha iz ljudi ali stvari je še ena od tematik, ki so zelo priljubljene pri književnikih in filmskih ustvarjalcih. Ameriška grozljivka Izganjalec hudiča, ki je v sedemdesetih strašila z zgodbo obsedene deklice Regan, ki jo je s pomočjo takratnih maskerjev odlično upodobila igralka Linda Blair, je milijonom gledalcev po svetu vtisnila v spomin grozeče podobe. Igralka se je težko spopadla z mladostniškim uspehom in pozneje ni več zaigrala v vidnejših vlogah, zanimivo, v priljubljeni grozljivki Krik iz leta 1996 seje pojavila v vlogi statistke. Da je spet dozorel čas za novo zgodbo o eksorcizmu, je opozoril film Obred, ki se je pred kratkim pojavil na naših platnih in v katerem zle duhove izganja Anthonv Hopkins. Že kratek prelet kritik je napovedoval, da film ne bo nič posebnega, kar je ogled le še potrdil, zgolj še en v vrsti filmov iste pasme. V filmih obsedeni govorijo v tujih jezikih, obračajo ude, lebdijo, preklinjajo itd. Ali se to dogaja tudi pri resničnih obredih eksorcizma, smo vprašali Marijana Veternika, uradnega eksorcista mariborske nadškofije, kije odgovoren tudi za morebitne obsedene na območju soboške in celjske škofije. »Ne, tam je malce preveč Hollywooda. Res se dogaja marsikaj, od kričanja, metanja po tleh, razbijanja, kazanja fizične moči ampak to so postranske zadeve in se s tem ne ukvarjamo. Mi se ukvarjamo z osebo in vero, da lahko Jezus tega človeka reši, če bo hotel,« pravi Veternik. Ob tem opozarja, da ni obseden vsak, ki se obrne k njemu po pomoč: »Mnogi so res pod vplivom zla ali na neki način
okuženi s hudim duhom, niso pa še obsedeni. Obsedenih je morda od pet do deset odstotkov.« In kako prepozna razliko med obsedenostjo in duševnimi težavami? »To je preprosto, če poznaš stvari. Človek je telo, duša in duh. Poznamo telesne bolezni, duševne bolezni, ki jih zdravi psihiatrija, in duhovne bolezni, ki jih zdravi Cerkev s svojimi zakramenti. Če gre za duhovno bolezen, je ta navadno povezana z nekim grehom in treba je poiskati vzrok ter se pogovoriti s človekom. Iz pogovora lahko vidim, kako ta človek živi, tudi v duhovnem smislu. Iz tega lahko potem sklepam, za kaj gre. Molitev eksorcizma je lahko neke vrste diagnostika in hkrati terapija. Če se moli molitev eksorcizma, se navadno pri človeku, če je res obseden, pojavijo določeni znaki, ob katerih lahko posumim, da gre za obliko obsedenosti ali vpliva zla. Če teh reakcij ni, pa lahko posumim, da gre za duševno bolezen oz. duševne motnje, in takega človeka napotim k psihiatru,« razloži Veternik. Po njegovih besedah obstaja pet mest, kjer lahko hudi duh vstopi v človeka in ga obsede: »Najprej je tu družinsko deblo. Če je kdo od prednikov živel in umrl v grehu, da se torej greha ni spovedal in zanj ni dobil odveze, lahko takšen greh vpliva tudi na potomce. Drugo vstopno mesto so notranje rane. Ena lažje razumljivih notranjih ran je, če človek ni bil sprejet oz. ljubljen. Takšen človek ima lahko vse življenje težave in išče nadomestke za to ljubezen, morda v kakšni obliki zasvojenosti. Tretje vstopno mesto so naši osebni grehi. Največ ljudi prihaja meni, ker so njihove duhovne ežave povezane z osebnim grehom. Največ teh ljudi prihaja iz zunajzakonskih skupnosti, potem so ženske, ki so naredile splav in pri katerih se lahko
pojavi kakšna vrsta depresije, vendar se te ne da ozdraviti z zdravili, ker je vzrok njene depresije splav. In ko bo ta ženska uredila odnos z Bogom in sama s seboj, se pravi z zakramentom sprave ali spovedi, potem bo vzrok odstranjen in bo tudi depresija na neki način ozdravljena. Veliko je tudi žensk, ki so uporabljale abortivna sredstva – spiralo ali obročke, tudi v teh primerih prihaja do splavov in velikokrat ženske same ne vedo, kaj je vzrok njihovih težav. Ta abortivna sredstva preprečujejo ugnezditev, se pravi, da pride do spočetja, vendar ne do ugnezditve, tako prihaja do splavov, ki se jih ženske morda niti ne zavedajo. Ko se potem spovejo, so zadeve rešene. Lahko gre tudi za kakšno sovraštvo ali neodpuščanje, skratka vsi grehi, ki jih poznamo, so lahko vstopno mesto za delovanje hudiča. Četrto vstopno mesto so razne satanistične prakse in razne oblike magij, urokov, prekletstva, alternativne medicine, obiskovanje raznih šarlatanov, kot so bioenergetiki, vedeževalci itd. Ljudje se v stiski zatekajo k tem magom, ki jim nato povedo, da je nad njimi urok oz. prekletstvo, potem pridejo s to diagnozo k meni. Ampak to seveda ni res, v ozadju vsega je ponavadi njihov greh. Tisti urok oz. magija iz ozadja je njihovo zlo dejanje in ko se opravi dobra spoved, so ti ljudje navadno rešeni. Peto vstopno mesto pa je oddaljenost od Jezusa oz. brezbrižnost - nevera. Če človek nima vere, se lahko zateka tudi k okultnim praksam ali raznim vraževerstvom in se potem okuži z vplivi zla.« Na vprašanje, kako konkretno
lahko ljudem pomaga, Veternik odgovarja, da je to odvisno od njih samih:»Ko pridejo k zdravniku, ta postavi
diagnozo in predpiše zdravila, pacient pa je tisti, ki mora zdravila jemati. Vedno jim povem, da če so pripravljeni sodelovati, bodo rešeni, ker hudič ni močnejši od Jezusa, nikakor ne, Jezus je močnejši in je hudiča tudi premagal. Če se zanesemo na Jezusa in vanj verujemo, potem se nimamo česa bati. Ljudem enostavno rečem, da bo treba spremeniti življenje in se spreobrniti. To je bil tudi prvi Jezusov poziv, ko je
prišel, in tudi v Svetem pismu je navedeno, spreobrnite se in verujte evangeliju. Če je človek pripravljen, opraviva dobro življenjsko spoved, če ne, mu dam možnost nekaj mesecev, da se na to pripravi. Začne tudi sprejemati evharistijo, kar pomeni, da začne ob nedeljah redno hoditi k maši in prejema obhajilo. Seveda potem tako tudi živi, ne da bi samo navzven nekaj sprejemal, v resnici pa živel neko svoje življenje. Mora tudi živeti v ljubezni z vsemi, da ni v kakem sovraštvu ali sporu, prebirati Sveto pismo in redno moliti. Če vse to dela in tako živi, bo rešen.«
okuženi s hudim duhom, niso pa še obsedeni. Obsedenih je morda od pet do deset odstotkov.« In kako prepozna razliko med obsedenostjo in duševnimi težavami? »To je preprosto, če poznaš stvari. Človek je telo, duša in duh. Poznamo telesne bolezni, duševne bolezni, ki jih zdravi psihiatrija, in duhovne bolezni, ki jih zdravi Cerkev s svojimi zakramenti. Če gre za duhovno bolezen, je ta navadno povezana z nekim grehom in treba je poiskati vzrok ter se pogovoriti s človekom. Iz pogovora lahko vidim, kako ta človek živi, tudi v duhovnem smislu. Iz tega lahko potem sklepam, za kaj gre. Molitev eksorcizma je lahko neke vrste diagnostika in hkrati terapija. Če se moli molitev eksorcizma, se navadno pri človeku, če je res obseden, pojavijo določeni znaki, ob katerih lahko posumim, da gre za obliko obsedenosti ali vpliva zla. Če teh reakcij ni, pa lahko posumim, da gre za duševno bolezen oz. duševne motnje, in takega človeka napotim k psihiatru,« razloži Veternik. Po njegovih besedah obstaja pet mest, kjer lahko hudi duh vstopi v človeka in ga obsede: »Najprej je tu družinsko deblo. Če je kdo od prednikov živel in umrl v grehu, da se torej greha ni spovedal in zanj ni dobil odveze, lahko takšen greh vpliva tudi na potomce. Drugo vstopno mesto so notranje rane. Ena lažje razumljivih notranjih ran je, če človek ni bil sprejet oz. ljubljen. Takšen človek ima lahko vse življenje težave in išče nadomestke za to ljubezen, morda v kakšni obliki zasvojenosti. Tretje vstopno mesto so naši osebni grehi. Največ ljudi prihaja meni, ker so njihove duhovne ežave povezane z osebnim grehom. Največ teh ljudi prihaja iz zunajzakonskih skupnosti, potem so ženske, ki so naredile splav in pri katerih se lahko
pojavi kakšna vrsta depresije, vendar se te ne da ozdraviti z zdravili, ker je vzrok njene depresije splav. In ko bo ta ženska uredila odnos z Bogom in sama s seboj, se pravi z zakramentom sprave ali spovedi, potem bo vzrok odstranjen in bo tudi depresija na neki način ozdravljena. Veliko je tudi žensk, ki so uporabljale abortivna sredstva – spiralo ali obročke, tudi v teh primerih prihaja do splavov in velikokrat ženske same ne vedo, kaj je vzrok njihovih težav. Ta abortivna sredstva preprečujejo ugnezditev, se pravi, da pride do spočetja, vendar ne do ugnezditve, tako prihaja do splavov, ki se jih ženske morda niti ne zavedajo. Ko se potem spovejo, so zadeve rešene. Lahko gre tudi za kakšno sovraštvo ali neodpuščanje, skratka vsi grehi, ki jih poznamo, so lahko vstopno mesto za delovanje hudiča. Četrto vstopno mesto so razne satanistične prakse in razne oblike magij, urokov, prekletstva, alternativne medicine, obiskovanje raznih šarlatanov, kot so bioenergetiki, vedeževalci itd. Ljudje se v stiski zatekajo k tem magom, ki jim nato povedo, da je nad njimi urok oz. prekletstvo, potem pridejo s to diagnozo k meni. Ampak to seveda ni res, v ozadju vsega je ponavadi njihov greh. Tisti urok oz. magija iz ozadja je njihovo zlo dejanje in ko se opravi dobra spoved, so ti ljudje navadno rešeni. Peto vstopno mesto pa je oddaljenost od Jezusa oz. brezbrižnost - nevera. Če človek nima vere, se lahko zateka tudi k okultnim praksam ali raznim vraževerstvom in se potem okuži z vplivi zla.« Na vprašanje, kako konkretno
lahko ljudem pomaga, Veternik odgovarja, da je to odvisno od njih samih:»Ko pridejo k zdravniku, ta postavi
diagnozo in predpiše zdravila, pacient pa je tisti, ki mora zdravila jemati. Vedno jim povem, da če so pripravljeni sodelovati, bodo rešeni, ker hudič ni močnejši od Jezusa, nikakor ne, Jezus je močnejši in je hudiča tudi premagal. Če se zanesemo na Jezusa in vanj verujemo, potem se nimamo česa bati. Ljudem enostavno rečem, da bo treba spremeniti življenje in se spreobrniti. To je bil tudi prvi Jezusov poziv, ko je
prišel, in tudi v Svetem pismu je navedeno, spreobrnite se in verujte evangeliju. Če je človek pripravljen, opraviva dobro življenjsko spoved, če ne, mu dam možnost nekaj mesecev, da se na to pripravi. Začne tudi sprejemati evharistijo, kar pomeni, da začne ob nedeljah redno hoditi k maši in prejema obhajilo. Seveda potem tako tudi živi, ne da bi samo navzven nekaj sprejemal, v resnici pa živel neko svoje življenje. Mora tudi živeti v ljubezni z vsemi, da ni v kakem sovraštvu ali sporu, prebirati Sveto pismo in redno moliti. Če vse to dela in tako živi, bo rešen.«
»Rumena spiritualna ponudba«
V zadnjem času tudi v ruralnih predelih vidimo vedno večje zatekanje k daljnovzhodnim religijam in praksam, kot sta joga, hinduizem itd. Po Veternikovem mnenju se odgovor skriva v odrešenju: »Človek je lačen odrešenja, smo bitja, ki potrebujejo odrešenje. Ker ljudje Jezusa ne sprejemajo oz. so od njega oddaljeni, iščejo rešitve v raznih vzhodnjaških religijah. Sam sem poslušal razne jogije, ko sem zadeve študiral, in sami so mi rekli, da je joga pot v hinduizem, se pravi, da me ne more pripeljati v krščanstvo, ne more me pripeljati k Jezusu. Hinduizem je pač ena od naravnih religij, ki ni razodeta vera in me žal ne pripelje k Jezusu. Pripelje me mogoče k sebi, ampak ko človek vidi vso svojo razvalino, kakšen je v sebi, se navadno zruši in mnogi, ki se ukvarjajo z jogo, končajo tudi na psihiatriji, kar je zame popolnoma razumljivo. Krščanstvo ima tukaj vrednoto, da me, če hočem, ne pripelje samo k sebi, temveč me pripelje k Jezusu, ki je odrešenje.« Vseeno se pojavlja vprašanje, zakaj je za vedno več ljudi poleg obstoječe duhovne »ponudbe« v našem kulturnem okolju mamljiva tako oddaljena filozofija. Veternik meni, da krščanstvo ljudem ni predstavljeno, kot bi bilo treba. »Zavedajte se, da danes otroci končajo verouk v sedmem oz. osmem razredu, se pravi, ko niso niti razvite osebnosti in nimajo svobodne volje odločanja. Takšen človek potem konča fakulteto, njegova verska izobrazba pa ostane na stopnji osnovne šole. Se pravi, da krščanstva ne pozna in tudi iz njega ne živi ter potem seveda po nečem hlasta, najprej pa seveda naleti na ponudbo,ki prihaja iz medijev in rumenega tiska, in se tega oprime, ne zavedajoč se, da je pri tem zapravil veliko bogastvo, ki ga je nosil v sebi.« Zanimivo je tudi Veternikovo pojasnilo, zakaj lahko eksorcist pomaga bolj kot navadni duhovniki: »Kar delam jaz, bi lahko naredil tudi drug duhovnik, vendar je problem, ker se mnogi duhovniki na to ne spoznajo. Tudi sam se pred dvajsetimi leti na to nisem spoznal, vendar sem nato zadevo preučeval in prišel do določenihm spoznanj. Več lahko naredim tudi zato, ker verjamem, da te zadeve delujejo, da zlo deluje. Prav tako verujem in verjamem, da je Jezus premagal zlo in da znam temu človeku pokazati, kje je pot iz tega. Drugič, jaz lahko za tega človeka molim in verujem v moč molitve, zlasti molitve notranjega zdravljenjem in osvobajanja, ki ima moč, da premaga zlo. Mnogi duhovniki žal v to ne verujejo. Tretja zadeva pa je, da imam pooblastilo škofa, kije pravzaprav prvi eksorcist, da v njegovem imenu opravljam to službo in molitev eksorcizma, ki ima večjo moč in človeka lahko reši zla.« Veternikova predavanja so množično obiskana, nekoč je tudi izjavil, da bi prišlo manj ljudi, če bi govorili o Bogu: »V preteklem letu sem imel 25 predavanj v različnih župnijah in cerkve oz. predavalnice so ponavadi res polne. Ne vem, zakaj ljudi hudič tako zanima. Tudi razne trače danes ljudje raje berejo kot kaj pametnega. S tem ne mislim, da govorim trače, ampak smo ljudje verjetno taki, da nas bolj zanimajo negativne kot pa pozitivne zadeve. Tudi to je posledica tega, da smo ranjeni z grehom. Zato tudi ljudi na predavanjih vabim, da začnejo razmišljati v Jezusovem oz. evangelijskem duhu, da naj se torej raje ukvarjajo z Jezusom in se njemu priporočajo, hudiča pa naj pustijo pri miru.«
Kako postati eksorcist?
Veternik je po lastnih besedah eksorcist postal po prošnji škofa. Že pred tem je pokazal zanimanje za tovrstne zadeve, vendar, kot pravi, ga je bilo, ko je prvič prisostvoval takšnemu obredu, tako strah, da je mislil, da tega ne bo nikoli počel. Prvi pogoj za eksorcista je vsekakor duhovniško posvečenje, v tujini pa so na voljo še dodatna izobraževanja za ta namen. »Kolikor vem, naj bi po navodilih Vatikana vsaka škofija imela uradnega eksorcista. Njihovo število pa je seveda odvisno od razmer, npr. v Italiji imajo v vsaki škofiji vrsto eksorcistov, saj je Italija znana po tem, da je tam veliko oMtnih praks, menda 140 tisoč magov. In veste, kaj to pomeni, koliko ljudi se k njim zateka, vsi imajo dober biznis.« Tudi v Sloveniji se potrebe po takšnih storitvah razlikujejo po regijah, tako naj bi bile po besedah Veternika potrebe večje na Primorskem in v Prekmurju zaradi vpliva Italije in Hrvaške, kjer deluje veliko šarlatanov. Ker je danes v Sloveniji že več škofij, seje obrnil tudi na Marjana Turnška, ko je bil ta škof v Murski Soboti, in ga prosil, naj tudi tukaj nekoga imenujejo za eksorcista.
Timotej Milanov
članek v Vestniku (2.6.2011), na str. 18
.JPG&x=100)