SV. JOŽEF

Sv. Jožef je bil mož Device Marije in Jezusov rednik. Bog je Jožefa na poseben način izbral za deviškega moža Marije, ki je spočela in rodila učlovečeno Besedo. Dodeljena mu je bila vzvišena naloga pri skrivnosti učlovečenja in odrešenja. Bil je Bogu poslušen in vdani varuh ter skrbnik svete nazareške družine, zato je danes tudi zavetnik vesoljne Cerkve.

Sv. Jožef je bil tesar v Nazaretu in zaročen z Marijo. Še pred poroko pa je Marija spočela otroka in Jožef se je hotel naskrivaj od nje ločiti. A v spanju se mu je prikazal angel in mu razložil skrivnostno spočetje Device Marije. Od takrat naprej sta Jožef in Marija živela v deviškem zakonu. Ko je Marija na poti v Betlehem rodila Jezusa, se je Jožefu v sanjah prikazal angel ter mu povedal, da naj z otrokom in Marijo pobegne pred Herodom v Egipt. Jožef je tako tudi storil in se z družino vrnil v Nazaret po Herodovi smrti. Jožefa evangeliji zadnjikrat omenjajo v zvezi z velikonočnim romanjem v Jeruzalem, ko je bil Jezus star dvanajst let.

Sv. Jožefa največkrat upodabljajo z Jezuščkom v naročju, pogostokrat tudi s tesarskim orodjem. Upodabljajo ga tudi v motivu Jezusovega rojstva, ob jaslicah. Priljubljeno je tudi upodabljanje bega svete družine v Egipt.

Sv. Jožef je zavetnik vesoljne Cerkve, mnogih držav, škofij ter redovnih skupnosti. Je zavetnik družin, še posebej zavetnik krščanskih očetov v skrbi za družino in otroke. Prav tako velja za zavetnika otrok, mladine in sirot, saj je bil skrbnik in rednik Jezusa. Ker sta z Marijo živela v deviškem zakonu, je zavetnik devištva. Kot tesar je zavetnik delavcev, rokodelcev, tesarjev, drvarjev, mizarjev, kolarjev. Prav tako je zavetnik vzgojiteljev, popotnikov, izgnancev. Je priprošnjik pri očesnih boleznih, v skušnjavah, v brezupnih položajih, pri stanovanjski stiski, priprošnjik umirajočih in priprošnjik za srečno zadnjo uro.

Danes godujejo vsi z imeni: Jožef, Jože, Jožko, Josip, Jozo, Juš, Jožica, Joža, Jožefina, Pepi, Pepca, Pepica, Pina, Pepina, Zefa, Žefa, Zefka, Fina…