Mala Nedelja - Škofijsko srečanje ob Nedelji Svetega pisma

sobota, 20.01.2024

Iz Božje Besede živimo ekumenizem

Letošnji praznik Božje Besede smo v murskosoboški škofiji praznovali v župniji Svete Trojice pri Mali Nedelji. Srečanje smo združili z tednom molitve za edinost kristjanov. Sobota, 20. januar 2024, bo tako zapisan v kroniško knjigo pastoralnih dogodkov župnije, kot jih še ni bilo. Vrhunec  prazničnega srečanja pa je bila ekumenska sveta maša. Po opoldanski molitvi, smo najprej nekaj ur brali Sveto Pismo in se v Sv. Duhu povezali z vsem slovenskimi bralci svetopisemskega maratona. Posebna zahvala gre mladim bralcem, namreč pri branju so sodelovali tudi letošnji birmanci. In mladi so po branju povedali, da so resnično čutili bistvo letošnjega gesla, »Gospod me je preizkusil, saj me dobro pozna«. Zahvala pa gre tudi vsem vernikom, bralcem iz drugih župnij. Ob 15. uri pa so se nam, na »pűrgerškem« hribu prelepe prleške pokrajine v tem starodavnem svetišču, pridružili še drugi škofijski duhovniki, tudi evangeličanski duhovnik in drugi gostje (zakonci, družine). Povabili smo jih na srečanje, da bi pričevali o Božji Besedi, ki je stalna spremljevalka v njihovem življenju in kakšen vzgled so drugim.

Svoje razmišljanje nam je prvi podelil lendavski župnik Martin Dolamič. Podrobno je predstavil svoje vedenje in ravnanje s to »Knjigo vseh knjig – Biblijo«. Uporabljati bi jo morali z belimi rokavicami, kot so nam vzgled nekateri drugi kristjani in jo imeti na posebnem mestu, nikakor pa ne na knjižni polici z ostalimi knjigami. Tudi bere se drugače, kot druge knjige. V Svetem Pismu je vsaka beseda Božja Beseda. Povsod in vedno je živa ter učinkovita za naše življenje. Le z vero in odprtim srcem jo moramo sprejemati. Dopustiti, da v nas vzhaja, kot dodani kvas v testo. Na pomoč pa moramo vedno poklicati Sv. Duha, da nam razodene sporočilo prebrane Besede, ki bo navdih za naše življenje. Danes imamo po naših knjižnicah ali kot jim še pravimo »biblio-teke«, na razpolago mnogo različnih knjig. Bilo bi dobro preveriti ali imajo na seznamu tudi »Knjigo življenja – Biblijo«, na svojih policah. Naši otroci so preverili samo eno knjižnico in rezultat je bil negativen. Žalostno torej, da biblioteka na svojih policah nima »Biblije«. Velik pomen je župnik dal bibličnim skupinam po župnijah. Tudi v svoji župniji jo vodi že vrsto let. Verniki, ki so člani skupine, imajo drugačen odnos do Božje Besede, so dobri bralci in predvsem dobri oznanjevalci in pričevalci. Svoje razmišljanje je sklenil, kako pomembna je vloga staršev v celostni vzgoji mladostnika, ko se odloča za svoje cilje, kaj mu je smisel v življenju, kaj bere in komu zaupa.

Zatem nas je pozdravil evangeličanski duhovnik, Mitja Andrejek, ki svoje poslanstvo opravlja na temelju Svetega Pisma, v evangeličanski cerkveni občini (ECO) Križevci na Goričkem, soupravlja pa tudi dvojezično ECO Domanjševci Glavno vodilo naše vere je torej Božja Beseda oz. Sveto Pismo. Izhajam iz ekumenske družine. Oče je katoličan, mati pa evangeličanka. Zato mi je beseda ekumenizem že dolgo znana in domača. Življenje v družini je še danes takšno, da medsebojno podpiramo drug drugega, predvsem pa spoštujemo versko prepričanje obeh veroizpovedi. Gospod Mitja nam je obudil spomin na čase, ko se je odločil za študij teologije v Budimpešti, ne da bi poznal madžarski jezik. A z Božjo pomočjo je vse mogoče, samo če človek reče Bogu svoj »da«. Sem poročen, ker se mi lahko poročimo. Imam ženo, ki je tudi duhovnica, imava pa hčerko Olivijo (9) in sinova Jeremija (7) in Joahima (4). Pravi, da se z verniki dobro razume, tudi s sosednjimi katoliškimi župnijami, ko si izmenjujejo kraj ekumenskega srečanja. Hvaležni smo našim prednikom, ki so nam podarili to Božjo Besedo v domačem jeziku. Naj omenim le Trubarja in Jurija Dalmatina, prevajalca Svetega Pisma v domači slovenski jezik. Jurij Dalmatin je prvi prevedel v slovenščino leta 1584 celotni prevod Biblije. Od takrat naprej se jo redno uporablja v nedeljskem bogoslužju. Pomemben doprinos k branju Svetega Pisma na našem dvojezičnem območju, pa so poskrbeli pri svetopisemski družbi Slovenije, z izdajo dvojezično slovensko-madžarsko »Novo Zavezo«. Tako imamo vse pogoje, da razumemo Božjo Besedo v domačem jeziku. Poleg nedeljskega bogoslužja imamo že nekaj let vsak četrtek tudi mi biblično skupino, odgovoren sem tudi za mladino in njihovo celostno versko rast v celotni evangeličanski cerkvi v Sloveniji. Enkrat letno se dobimo na skupnem poletnem taboru. Ob sredah zjutraj pa se srečujemo pri molitvi, ki jim pravimo zorjanice. Tudi moje načelo je, da rajši vidim, da je Sveto Pismo delovno in v uporabi, kot pa da sameva na knjižni polici. Vesel in hvaležen sem za povabilo na to srečanje, kjer dokazujemo, da smo res sinovi in hčere enega in istega Očeta.

Pričevanje zakonca Mojce in Severina Maffi iz Ljubljane: Najprej je njuno življenje predstavil Severin. Praktično vsak delavnik doma beremo Božjo Besedo in molimo rožni venec. To naju spremlja že od kar sva skupaj. Mojca nam je podelila svojo preizkušnjo:  Spremlja me misel, ki sem jo slišala: »Sveto pismo je ljubezensko pismo Boga človeku!« Kajti SP, ki je knjiga vseh knjig, je živa beseda, ki me uči, opogumlja, pomirja v težkih trenutkih, poživlja, usmerja moje življenje po Svetem Duhu. Iskreno se veselim, da se v Sloveniji že toliko let odvija Svetopisemski maraton, ki tolikim ljudem prinaša veselje in nov pogled na to sveto Knjigo. Zase morem reči, da sem hvaležna za vse vesele trenutke in trenutke preizkušenj, ko sem čutila, kako me nagovarja božje beseda in je bila prav ta odločilna za nadaljnje življenje. Z vami bi podelila trenutke težke preizkušnje. Po petih letih najinega zakona sva se z možem prvič veselila novega življenja. Toda v 6. mesecu nosečnosti sem nepričakovano zakrvavela, odtekla je plodovnica in vedela sem, da otrok ne bo preživel. Po milosti Vsemogočnega sem ga krstila s krstom želja in ga imenovala Tilen. Toda v trenutkih smrtnega boja, ko je otrok brcal in se boril, sem doživela Abrahamovo daritev prvorojenca Izaka v vsej polnosti. Abrahamova vera me je okrepila. Ko sem tako zmogla v žalosti in solzah izreči: »Gospod, ti si ga poklical v življenje, tvoj je!«, sem občutila mir v srcu in osvoboditev, čeprav mi je medicinska sestra v naročje položila mrtvega otroka. Po vseh teh letih se Bogu še vedno zahvaljujem in ga slavim za Tilnovo življenje. On je z nami in je naš priprošnjik. Tudi v obdobju žalovanja mi je ta Abrahamova brezpogojna vera Bogu dajala moč. Želim povedati, kako je za vse nas pomembno poznati Božjo Besedo, ji verovati in jo živeti. »Kajti kakor pride dež in sneg izpod neba in se ne vrača tja, ne da bi napojil zemljo, jo naredil rodovitno in brstečo, dal sejalcu seme in uživalcu kruh, takó bo z mojo besedo, ki prihaja iz mojih ust: ne vrne se k meni brez uspeha, temveč bo storila, kar sem hotel, in uspela v tem, za kar sem jo poslal«(Iz 55,10-11).

Na koncu je pričevala še družina Rojht iz domače župnije. Najlepši vzgled so vsi člani, ker je vsa družina vključena v pastoralno delo župnije. Oče je zakristan, mati in hčerke bralke Božje Besede, sodelovanje v zakonski  skupini, Karitas, molitvena skupina, biblična skupina in še kaj. Vse to pa ima svojo osnovo, da »zmoremo v Njem, ki nam daje moč«, kot je povedala najstarejša hčerka Patricija, vsak dan z redno družinsko molitvijo, z branjem Svetega Pisma, z obiskom svete maše, skupna romanja ali obisk Marijinega svetišča. Če hočeš biti dober oznanjevalec in Kristusov pričevalec, je potrebna dobra priprava – posebej branje nedeljske Božje Besede, da najprej sam razumeš, kaj ti želi sporočiti, potem boš tudi ti drugim posredoval veselo oznanilo v tem duhu. Velika preizkušnja v družini je tudi ta, da je ena hčerka že od rojstva slepa.

Praznovanje smo sklenili z sveto mašo, ki jo je daroval zlatomašnik dekan msgr Franc Režonja. Ob oltarju je bil še domači župnik Srečko Fras in evangeličanski duhovnik Mitja Andrejek. Pohvaliti moramo tudi vse pevce in instrumentaliste, ki so s svojimi talenti nastopili in popestrili praznik Božje Besede. Nastopila je družina Ivančič-Ajlec, duet Mojca in Severin s kitaro, Olivija s flavto, Jeremija na klaviature in domači mešani pevski zbor. V pesmi je »Oče združil vse brate in sestre«. Najlepša združena govorica pa je poslušanje in posredovanje Božje Besede vsem bratom in sestram različnih veroizpovedi. Če se trudimo tudi živeti tako, je to Bogu všeč in živimo pravi ekumenizem.

Besedilo in foto: Jože Andrejek